Maturitetni esej: sreča v nesreči

Kot pričakovano, se je včeraj zvečer vsem kolektivno ‘odpeljalo’. Skupina Matura 2016 na Facebooku je eksplodirala od objav. Od vprašanj glede sklanjanja imen, števila otrok do filozofskega premlevanja sreče in nesreče knjižnih junakov. Maturantje so uteho iskali na vseh možnih koncih in krajih, danes ob 9h zjutraj pa so odprli pole in odpisali maturitetni esej.

Tema letošnjega eseja je bila družina, natančneje: ‘Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje’. V skladu s tem smo se seveda vsi mrzlično pripravljali na esej o srečnih in nesrečnih družinah v romanih Ana Karenina in Ločil bom peno od valov, kar nam na koncu sicer ni preveč koristilo. Na srečo pa smo se pri pouku poglobili tudi v razmerja, v katera se glavni junakinji spuščata – to je bla namreč tudi tema razpravljalnega eseja. Interpretativnega eseja se je lotilo manj dijakov, saj je bil precej težek, nanašal se je namreč na enega izmed otrok v romanu Ana Karenina.

No, naši četrtošolci so svoje odpisali, nekateri malo bolje kot drugi, smo se pa vsi v en glas strinjali, da bi lahko bilo bolje. Prav tako bi lahko bilo slabše. Vsi smo se prav posebej potrudili, da smo pisali kratke povedi, nekateri so namesto vejic uporabljali kar pike. Vsi smo si dobro zapomnili, da je izvenzakonsko razmerje, vendar je zunaj zakona, ne izven. Da ‘obe dve’ ni prav, saj ‘obe tri’ ne obstaja. Da se goji zelenjava in ne čustva. Da mnenje ni nekaj, kar imamo. Nekateri so uspeli napisati več kot kadarkoli prej, nekateri pa so po eni uri že oddali. Vsekakor smo vsi dali vse od sebe in upamo na najboljše.

Vsi pa smo začeli zavedati, da se je matura uradno začela. Dobro bi bilo seči po zvezkih, kakšnega tudi odpreti in prebrati. Zato, dragi maturantje, pohitite!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja