Matura ta mesec muči tisoč in enega dijaka. Ta zrelostni izpit mora vsak slovenski dijak opraviti že od šolskega leta 1994/95, ko je bila matura prvič zares uvedena. Kako na maturo gledajo študenti in kako dijaki, se jim zdi njihov strah utemeljen in ali ima matura res tako velik vpliv na nadaljevanje naše izobraževalne poti – o teh vprašanjih se je pozanimal Sledko.
Obrnili smo se na bivšega dijaka Martina Paskvaleta, ki zaključuje drugi letnik študija sociologije in angleščine na Univerzi v Mariboru.
‘Zdi se mi, da strah pred maturo sploh ni utemeljen. Maturo nam vso srednjo šolo mečejo pod nos kot nekakšen bavbav, zaradi katerega se moramo učiti. V resnici pa ni tako strašna, če se le ne učiš zadnji dan. Vpliv na nadaljevanje izobraževanja pa le ima. Konec koncev točke, pridobljene na maturi, le vplivajo na to, če boš na želen faks sprejet ali ne. Sicer pa tudi ponoviš vse, kar si se naučil skozi svojo izobraževalno kariero, kar ti vsekakor ne škodi. Se mi pa zdi, da je matura vse preveč pomemben faktor pri ocenjevanju inteligence in sposobnosti ljudi. Čeprav je standardizirana, definitivno ne ustreza vsem.’
Stališče bodočih maturantov pa je predstavila Nina Peperko, 3. H, ki pravi:
‘Mature me je precej strah, priznam. Glede na to, da je od mojega dosežka na tem izpitu odvisna moja prihodnost, je precej grozljivo. Poleg tega pa je na študiju predšolske vzgoje zelo visoka omejitev – 86 točk, lani je bilo sprejetih 60 od 158 prijavljenih dijakov. Po mojem mnenju ima velik vpliv na mojo prihodnost.’
Ne glede na to, ali je matura bavbav ali ne, je treba stisniti zobe, se naučiti, kar je potrebno, in verjeti vase, ko jo pišeš.
