20.9.2013. Ura je natanko 18:00.
»Kje so vsi?«, se sprašuje profesor Lipnik, medtem ko nepremično stoji sredi igrišča v športni opremi. Nadaljuje: »Bili smo zmenjeni, da se ob tej uri dobimo za ogrevanje, a očitno ni še nikogar.«
No, čez nekaj časa so profesorji le prišli na kraj odbojkarske bitke med profesorji in nekdanjimi dijaki naše gimnazije. Ogrevali so se tako dolgo in intenzivno, da jim je do same tekme skoraj zmanjkalo moči. To je bilo moč razbrati iz njihovih obrazov, ki so bili za nekaj odtenkov bolj rdeče barve, kot takrat, ko jih vidim v razredu. Tudi nekdanji dijaki so tekmo vzeli zelo resno. Že med ogrevanjem so zadali nekaj močnih udarcev čez mrežo nasprotne ekipe in s tem nabrali nekaj straha v kosti sicer zelo pogumnim profesorjem.
Verjetno se sprašujete, kdo je sploh bil dovolj pogumen, da se je zoperstavil maščevanja željnim dijakom. Dream team so sestavljali: Sonja Denša, profesorica matematike, ki je že ničkolikokrat dokazala, da znajo tudi matematiki igrati odbojko. Prof. Miha Gartner, ki je igral za geografe in zgodovinarje, dostojno je predstavljal debatni krožek, čeprav med samo tekmo ni kaj veliko govoril, je pa zato bolj intenzivno zabijal točke nasprotnikom, saj je bil najboljši strelec svoje ekipe. Psihologinja Helena Maher Resinovič, ki pa ji ni uspelo pretentati nasprotnikov s pomočjo psiholoških igric. Profesorju Gartnerju se je pridružil še en profesor moškega spola in sicer profesor matematike Rok Lipnik. S profesorico Denša sta poskušala izračunati, kam natančno v igrišče bodo priletele žoge z nasprotne strani, ampak tudi to ni bilo dovolj. Tudi športniki so imeli svoje predstavnike. To sta bili profesorici Tina Bradeško in Marjeta Brežnik. Sodnica derbija je bila profesorica Špela Lukič, za profesorje pa je ob igrišču stiskal pesti profesor Gregor Barič.
Igralo so na dva dobljena seta do petindvajset točk. Na VIP sedežih so sedeli znani obrazi Gimnazije Celje – Center, na primer Zlatka Kadilnik, profesorica športne vzgoje, ki se je upokojila prejšnje šolsko leto in upokojeni profesor športne vzgoje, gospod Horvat, ki se je upokojil pred 22 leti. Uff … Vzhodna in zahodna tribuna sta bili zasedeni, tudi na stojiščih je mrgolelo navijačev ene in druge ekipe. Vzdušje bi lahko primerjali z vzdušjem v dvorani Stožice, le košarkarji so manjkali.
Prvi set so dobili nekdanji dijaki z rezultatom 25:17, drugega so prav tako zmagali z 25:16. Bivšim dijakom se je končno uspelo maščevati za vse krivice in nepravične ocene, ki so jih doletele v srednješolskih klopeh.
Zmagovalna ekipa mi je zaupala kako so se pripravljali na tekmo. 2 leti so preživeli skupaj na Rogli, tam so imeli višinske priprave. Treninge so izvajali 3x na teden, jedli so same beljakovine, največ so pojedli jajc. Šušlja se, da naj bi enemu izmed članov ekipe zraslo celo tretje jajce in sedaj se lahko pohvali s tremi v svojih spodnjicah. Vendar to ni najbolj zanesljiv vir, ker tega nisem preverila, saj mi je ušel na praznovanje zmage s soigralci. Bili so na mednarodnih turnirjih v Savdski Arabiji. Pogledali so si vse posnetke tekem profesorjev in pretihotapili so celo na nekaj njihovih treningov. Za konec so povedali nasvet za vse dijake in sicer, da se učenje splača ter da se je treba pripraviti na vsako stvar maksimalno, tudi pri športni vzgoji.
Poražena ekipa je bila zaradi žalosti bolj skopa z besedami. Vseeno mi je uspelo dobiti izjavo profesorja Lipnika, ki je dejal: »Tekma je bila dobra, zelo smo se borili, za naslednje leto se bomo pripravljali pol leta prej.«
Priporočam jim, da uporabijo taktiko nasprotnikov, da bodo naslednjič bolj uspešni.
