Skupina dijakov umetniške gimnazije se je v ponedeljek, 24. septembra 2012, udeležila ekskurzije na Dunaj, kjer slavijo 150-letnico rojstva Gustava Klimta, velikega avstrijskega umetnika in avtorja slovitega Poljuba.
Po nekajurni vožnji, ki je zaradi obilice smeha in zabave hitro minila, smo obiskali znameniti dvorec Belvedere. Ko smo prestopili prag velike črno-zlate ograje, smo uzrli veličasten vodnjak, ki je spominjal na jezero. Pročelje bele stavbe je bilo ogromno, na strehi so jo budno pazili kipi angelov, pred vhodom pa trije marmornati kipi rjovečih levov. Okoli stavbe se je razprostirala ogromna zelenica, obdana z različnimi vrstami rož, dreves, z majhnimi vodnjaki in slapovi. Njihovi čuvaji so bili marmornati kipi grških sfing, ki se od egipčanskih razlikujejo po tem, da imajo krila, ženski trup in obraz.
Svetlost, odprtost in ustvarjalni duh smo občutili tudi ob vstopu v stavbo, katere visok strop podpirajo beli marmornati giganti, ki močno spominjajo na grške upodobitve bogov. Sprejela nas je kustosinja, ki nam je v angleškem jeziku prijazno približala umetniška dela.
Osrednja oseba razstave je bil Gustav Klimt, slikar, ki izhaja iz družine s tremi otroki. Njegov brat Georg je bil kovač, ki mu je pomagal pri okvirjanju slik, drugi brat Ernst, ki je bil prav tako talentiran, pa je umrl pri rosnih 25 letih.
V svojih mlajših letih je Gustav slikal zelo realistično. Začel je kot dekorativen slikar za stavbe, nadaljeval pa kot portretist premožnih Dunajčank. Ena izmed žensk v rokah drži malo rdečo knjižico, najdeno po petdesetih letih na tržnici, v katero je Klimt skiciral svoje risbe. Klimtov slikarski razvoj je zaznamovalo počitnikovanje ob jezeru Attersee, saj mu je tamkajšnja pokrajina služila kot motiv, ki ga je neprenehoma upodabljal v svojih impresionističnih delih.
Že na začetku smo si ogledali Klimtovo najslovitejše delo Poljub. Na ogromnem formatu, zavarovanim s steklom, se je svetlikalo pravo zlato, figuri, ki sta bili videti tako resnični, kot da bi bili na fotografiji, sta bili popolno nasprotje ploskovitemu ozadju. Z dekorativnimi vzorci je ustvaril svojevrsten slog. Proporci na sliki niso pravilni, čeprav jih je slikar poznal in študiral. Z zlatom je ustvarjal kar osem let in Poljub je vrhunec njegovega zlatega obdobja ter njegova zadnja umetnina v tej tehniki. Ste vedeli, da naj bi Poljub v svojih časih stal približno 157 000 današnjih evrov? Vrednost slike je do danes močno narasla in dandanes bi morali za njo odšteti nekaj milijonov evrov.
Po končanem ogledu razstave smo spoznavali umetniško-zgodovinski utrip mesta in profesor Deleja nam je razkril veliko zanimivosti. Z vami delimo eno izmed njih. Ali ste vedeli, da je Dunajske dečke, ki jih gotovo vsi poznate, ustanovil Slovenec, škof Jurij Slatkonja?
Razstava v Leopold museumu je bila posvečena še enemu pomembnemu slikarju Egonu Schieleju, ki je prav tako premikal meje takratne umetnosti. Bil je mlajši od Klimta, a skoraj enako ekstravaganten. Schiele je avtor provokativnih slik golih teles, s katerimi je rušil tabuje. V njegovem času je bilo namreč žensko golo telo za razliko od moškega sprejemljiv objekt umetniškega poustvarjanja in njegov moški akt je takratno javnost zelo razburkal. Zanimiva je tudi slika, ki prikazuje skrivno razmerje med duhovnikom in redovnico.
Umetniško navdahnjeni Dunaj nas je povsem prevzel, čudovit izlet pa je polepšalo še sončno vreme. Vsi smo se strinjali, da sta tako Klimt kot Schiele premikala meje in ljudem pokazala čare neznanega. Toda nista edina, saj tudi danes umetnost odpira oči. Vprašanje je le, ali znamo in želimo to prepoznati.
