Izpovedi dijakinje 1. M – petnajsti del

POZOR! VSE NAPISANO JE FIKCIJA ALI MOGOČA PRIHODNOST SLOVENSKEGA ŠOLSTVA IN MLADIH, KI JIH ODGOVORNI V TEM ČASU DOJEMAJO ZGOLJ KOT VARČEVALNI UKREP. ČE IZPOVEDI DIJAKINJE 1. M BERETE PRVIČ, VAS NAPROŠAMO, DA ZAČNETE S PRVIM DELOM.

Kako znajo moški popestriti žensko življenje! Po dolgem času sem bila nekaj dni spet srečna, zahvala gre seveda moji novi simpatiji – Medenu. V sredo zjutraj sva bila na kavi in kavalir, kakršen je, me je pospremil v šolo. Na hodniku sva srečala Patrika in skupaj smo tvorili res posrečeno kombinacijo – tri trčene duše na kupu. Preprosto nismo mogli nadaljevati z dnevom, ne da bi se malo pozabavali, seveda v svojem stilu. Iskali smo prostor za zabavo in ker razredničarka ni hotela posoditi svoje pisarne, smo jo mahnili kar v kletna stranišča. S sabo sem imela svojega najboljšega prijatelja Canona, tako da smo pred ogledalom izvedli dolg fotošuting. Meden bi moral biti model, ne predstavljate si, kako privlačen je … Kar utapljala sem se v njegovih pšeničnih laseh in modrih očeh, medtem ko sem mu dajala navodila za poziranje. Ko je že odpel prve gumbe na hlačah in uspešno reklamiral svoje polne spodnjice, sem prišla na neumno idejo in ga prosila, naj stopi na umivalnik. Prijazen kot je, me je seveda upošteval, žal pa mu je že po prvi fotografiji spodrsnilo in z vso silo je treščil po tleh … Drama … V glavi imam še vedno počasni posnetek njegovega padca … Tla so zavibrirala, ves svet se je moral stresti, naslednji trenutek sem že klečala ob njem in jokala, Canon mi je zletel iz rok in se razbil, a to sploh ni omembe vredno …

Meden se je hudo poškodoval. Patrik je takoj poklical rešilca, ki ga je odpeljal v bolnišnico, jaz pa sem vsa preplašena tekla za njim. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako trpela. Kako krivo sem se počutila! In se še vedno počutim, Meden mora namreč na operacijo, saj si je močno polomil rebra. Sedaj so ga iz celjske že premestili v ljubljansko bolnišnico in jutri bo operiran … Res upam, da se bo vse dobro končalo. Ves čas sem ob njem in se sekiram, on pa je optimističen in se samo smeji. Zakaj se mora vedno, ko vse zgleda idealno, zgoditi nekaj slabega? S čim sem si to zaslužila?

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=Gh_V1zLsj_4[/youtube]

Sedaj lahko le upam na najboljše in mu stojim ob strani. Na šolo sem popolnoma pozabila, v kratkem bom morala spet kaj skočiti na GCC in pogledati, če se tam morda kaj dogaja …

Negovalka Coco

 

//

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja