Mladina (vključno z mano, seveda, ker bi bilo preveč drugačno odstopati od večine) trmoglavo opozarja na vsako možno razliko, ki je med nami. Danes sem na Snapchat objavil sliko, kako sem jedel kremno rezino, moj prijatelj pa sliko napol pogrizene čokoladne torte iz bližnje slaščičarne – midva sva si res drugačna. Drugačnost nas bogati. Smo res dandanes vsi tako zelo drugačni?
Živimo v času, ko je drugačnost »in«. Predstavlja globalni modni trend, ki se po svetu širi kot priljubljenost mobilne aplikacije Pokemon Go. S to razliko, da je ta usahnila z novim dežjem, drugačnost pa ostaja trajnica na vrtu človeških zelnikov. Vsakodnevno iščemo čim bolj udarne fotografije, objave in citate, ki jih z veseljem polepimo po mreži, katero je spletel velik pajek elektronike ter baz podatkov. Tako namreč izrazito izstopamo od večine, ki med tem pridno deli palce navzgor, ne da bi kdo sploh doumel objavo.
»Ti si tako kul, ker si drugačen!« se sliši po hodnikih šole, ko nekomu zdrava mera drugačnosti preraste v izven virtualni svet in se odloči, da bo danes na babičinem drugačnem podstrešju iz drugačne lesene omare vzel dedkov drugačen suknjič, stričeve drugačne nogavice in drugačno tuniko, katere lastnik je že dolgo nazaj izgubil ime nekje na podstrešju. Konkretna mera drugačnosti.
Na drugem koncu hodnika sedi tiho dekle. Nihče ji še ni rekel, da je »ful kul«, a ona le prebira debelo bukvo o gozdnih živali pozimi, ki jih bo tisto popoldne nahranila z nekaj hrane, da bodo lažje preživele neizprosni sneg. Na tem mestu je ona postala izstopajoča točka skupinice nemirnih mravljinčarjev, ki redno izbirajo, katere barve mravelj bodo pojedli tisti dan. Se sploh kdo vpraša, če tudi ona čaka nekoga, ki bo drugačen ter jo s prijazno besedo spodbudil k tem naravi prijaznim dejanjem?
Naj bo na koncu nekdo zares drugačen in stori nekaj drugačnega. Nekaj družbeno koristnega. Mi pa med tem samo čakamo ter iščemo čim bolj »drugačno« sliko za ohranjanje razmerja s čudodelnimi socialnimi omrežji. Danes razširjenja drugačnost predstavlja le nespametno uniformiranost ljudstva, kar marketinško opišemo z naslovom: »Kako biti drugačen v 5 korakih«.
Drugačnost nas nedvomno krepi in bogati, vendar se ne skriva le v efektu filtra nove slike ali temnem klobuku z rožnatim cofom, temveč nas obdaja vsepovsod. Večina nas je odraščala v podobnem okolju, zato se med nami niso udrli strmi prepadi različnosti, kot jih hollywoodski zvezdniki pogosto prikažejo. Svojo drugačnost lahko vrstnikom pokažemo z dejanji, ki niso nujno vezani na modne trende. Zakaj ne bi danes pomagal sošolcu pri učenju in bi s tem postal drugačen? Drugačnost ne sme biti samo modna muha, temveč stalnica človeškega bogastva.
V valu tako imenovane drugačnosti le stežka opazimo, kdo zares izstopa od drugih. Postajamo brezglavi ljudje, ki smo sicer zadovoljni z lastno “drugačnostjo”, pa vendar zares ne žarimo od večine. Živimo v megleni pretvezi, ki znižuje nivo civilizacije. Prihajamo do stopnje, ko ne bomo več prepoznali, kaj zares je drugačno. In to nas ne bogati!
Ko na koncu prebiram celoten sestavek, ugotovim, da sem pisal o drugačni drugačnosti, kot smo je vajeni iz poročanja socialnih ali psiholoških raziskav o raznovrstnosti karakterjev, spolnih usmerjenosti, barve polti, vere, nacionalne pripadnosti itd. Druge teme sem se dotaknil le iz enega razloga – da bi bil drugačen!
A. P.
