Spet je leto naokoli in na naši secesijski lepotici se bodo pojavili novi obrazi, ki bodo ustvarjali nove zgodbe na hodnikih Gimnazije Celje – Center. Fazančki se bodo jutri najbrž nekoliko prestrašeni in polni pričakovanj znašli pred množico starejših dijakov, ki se bodo željni novih znanj podili po hodnikih. Zagotovo je prvi september za vse pomemben dan, saj vsak začne novo leto z novimi cilji in pričakovanji.
Tudi zame je letošnji 1. september nekaj posebnega, saj začenjam zadnje leto na naši gimnaziji, ki bo, tako kot za vse četrtošolce, tudi zame zelo pomembno. Čeprav se zdi dolgo nazaj, so tri leta minila tako hitro, da se še spominjam svojega prvega dne na gimnaziji, kot bi se zgodilo pred kratkim.
Tudi sam sem takrat ves navdušen in obenem močno prestrašen odprl vrata, ki se odpirajo z nam tako ljubega rondoja v stavbo, ki se mi je takrat zdela mogočna, od svoje starosti prepojena s spomini in zgodbami, ki so jih pred mano pisale generacije. Podal sem se po stopnišču v prvo nadstropje in se ustavil ob oglasni deski, na kateri so viseli razporedi razredov. Že prej sem vedel, da v razredu ne bom poznal nikogar in da sem tako rekoč odvisen le od sebe. Na razporedu je pod našim razredom in imenom razredničarke z velikimi črkami pisalo »MA1«. Kako pa naj sedaj pri vseh učilnicah najdem ravno tisto, v kateri naj bi se zbrala naša četica prvošolcev?
Oziral sem se naokoli, da bi morda srečal kakšnega znanca, ko je kar naenkrat k meni pristopil za dobro glavo večji dijak. Zaradi njegove višine sem se ga sprva malo ustrašil, a takoj mi je bilo jasno, da ni eden tistih, ki se bodo z alkoholnimi flumastri, ki so v prvih dneh septembra nekoč veljali za glavno šolsko potrebščino, znesli nad menoj. Vprašal me je, če iščem učilnico in mi pokazal smer ter mi zaželel lep prvi šolski dan. Prav tako pa mi je izdal, da gimnazija sploh ni tako »zagulena« zadeva in da se bom zagotovo imel zelo lepo.
Sedaj je Center postal moj drugi dom, kjer lahko uresničujem svoje cilje, sklepam nova poznanstva ter pišem zgodbe, ki bodo ostale v učilnicah naše gimnazije. Spoznal sem, da vse ni tako strašno veliko in da sem v družbi dobrih ljudi. Postal sem Centraš in za vedno bom to tudi ostal!
Res je bil to eden najlepših dogodkov moje mladosti, ki mi bodo zagotovo še dolgo ostali v spominu. Dijaka sicer takrat še nisem osebno poznal, a čez dobro leto sva postala prava kolega in šele takrat sem se zavedel, da je ravno on s svojim dejanjem poskrbel, da se bom prvega gimnazijskega dne še kako dobro spominjal.
Morda res ni ravnal v skladu s tradicijo iniciacijskih obredov, povezanih s fazani, a menim, da nam je vsem starim dijakom lahko ravno njegovo dejanje v spodbudo, da poskrbimo, da si bodo zanamci svoj prvi dan na Gimnaziji Celje – Center zapomnili kot enega lepših dni svoje mladosti. Ne smemo dopustiti, da bi doživljali travme, ki jih prestrašenemu osnovnošolcu zlahka povzročijo različni obredi.
Marsikdo iniciacijske obrede fazaniranja izkorišča za izživljanje nad mlajšimi, češ da je to pač tradicija. To ni prav! Vsak bi se moral ob tem dejanju spomniti sebe pred nekaj leti. Ne smemo dopuščati sadističnih znašanj nad prvošolci, ki se še privajajo na novo okolje. Prav tako pa jih ne smemo ignorirati, češ saj se bodo sami znašli in se nas ne tičejo. Bodimo njihovi starejši kolegi, v pravem pomenu te besede, in jim pomagajmo poiskati pravo učilnico, naklonimo jim nasmeh in jim tako olajšajmo stresno prelomnico njihove mladosti.
Dragi fazančki, nič se ne bojte naše velikanske šole in mimo vas švigajočih dijakov. Razumeti morate, da se nismo videli že več kot dva meseca in da si moramo nujno izmenjati informacije o dopustu, o vseh zabavah, poletnih romancah in ostalih dogodivščinah, ki smo jih preživeli to poletje.
Želim vam, da bi bil jutri za vas res poseben dan, ki bi se vam vtisnil v spomin kot ena lepših prelomnic vašega življenja. Dijaki višjih letnikov vas bomo z veseljem sprejeli v našo veliko družino z imenom Gimnazija Celje – Center. Prav tako pa vam, starejšim kolegom, želim veliko uspehov v novem šolskem letu in, da bi užili vse stvari, ki nam jih bo nudila naša šola. Se vidimo!
A. P.
