Intervju z zlatim Anžetom

Nobena skrivnost ni, da se lahko Gimnazija Celje – Center pohvali z mnogimi uspešnimi, tako zdajšnjimi kot nekdanjimi dijaki. Na vroči stol smo tokrat posadili letošnjega zlatega maturanta, trobentača, pevca in na mnogih drugih področjih aktivnega Anžeta Žganka. Z njim smo poklepetali po sprejemu najuspešnejših dijakov v knjižnici.

Odličnjak, zlati maturant in vsestransko dejaven dijak. Je težko biti Anže Žgank? Kako si se prebijal skozi štiri (naporna?) leta naše »dobre stare«?
Zagotovo ni težko. Sicer imajo včasih nekateri ljudje pričakovanja, ki jih s težavo uresničim, vendar se to ne zgodi velikokrat. Skozi štiri leta gimnazije sem se prebil brez večjih problemov, bi pa lagal, če bi rekel, da ni bilo zapletov, ki so se seveda srečno razpletli.

Imaš morda kakšen recept, nasvet, za vse, ki nas zrelostni izpit še čaka?
Matura ni tako strašna stvar, kot je sicer videti. Moj nasvet tistim, ki se boste še spoprijeli z maturo, je ta, da poskušate sprotno delati pri pripravah, ker si boste na ta način privarčevali veliko časa in zmanjšali stres pred maturo.

Še posebej v času praznovanja stote obletnice zgradbe imamo o naši šoli povedati same lepe stvari. Kako pa si se ti počutil na GCC? Je  izpolnila tvoja pričakovanja?
GCC sem izbral zato, ker sta to šolo obiskovala tudi moja brata. Moram pa reči, da bi danes to odločitev vsekakor ponovil, vendar ne iz istega razloga. Naša gimnazija mi je nudila poleg obveznega (tudi kdaj neprijetnega in napornega) programa možnost, da sodelujem v raznih obšolskih dejavnostih, ki so mi ponudile veliko znanja in polepšale šolske dni.

Poleg tega da si odličen učenec, si tudi vsestranski glasbenik. Poznamo te kot trobentača, igraš tudi klavir. Kdaj in kako se je pravzaprav začela tvoja glasbena pot?
Moja glasbena pot se je začela že v rosnih letih, saj me je za glasbo navdušil moj dedek, ki je tudi sam zelo izkušen glasbenik. Nato sem glasbeno pot nadaljeval v glasbeni šoli, kjer sem dobil priložnost in pobude za nadaljnje ustvarjanje.

Preizkusil si se tudi kot skladatelj, spomnimo se priredbe Amazing Grace. Te komponiranje še zanima, bomo lahko v prihodnje poslušali tudi tvoje skladbe?
Rad se ukvarjam s komponiranjem, zanima me predvsem aranžerski vidik, kjer je velikokrat treba prirediti skladbe za različne glasbene sestave. Priredba Amazing Grace pa je bila moje prvo avtorsko delo, ki me je motiviralo za nadaljevanje tovrstnega ustvarjanja. V prihodnosti se sicer ne vidim kot komponist, a se pustim presenetiti, kam me bo glasbena pot ponesla.

Kako si usklajeval glasbo s šolskimi obveznosti?

Sproti sem usklajeval glasbene in šolske aktivnosti, odvisno od časa, ki sem ga imel na razpolago. Definitivno je včasih postalo naporno, vendar so marsikateri prijetni trenutki odtehtali tiste manj prijetne.

Poznamo te tudi kot odličnega pevca, nam lahko razkriješ kaj o članstvu v FaVoZi? Slišati je, da si znate turneje popestriti ne le s pevskimi, temveč tudi športnimi ter družabnimi podvigi. Pred kratkim ste se vrnili s Češke, lahko strneš nekaj vtisov o Moravski in madžarskih dekletih?
FaVoZo imam zelo rad, saj se poleg umetniškega dela skupaj znamo zelo prijetno družiti. Težko mi jo je zapustiti zaradi študijskih obveznosti. Da se znamo zabavati in ustvarjati dobro glasbo, je potrdila turneja na Češkem, kjer smo to dokazali z vzornim obnašanjem ter dobrimi nastopi. Seveda madžarska dekleta niso ostala ravnodušna, ampak o tem bi znali več povedati drugi fantje iz zasedbe. Za vse, ki jih zanima dogajanje iz Češke podrobneje, je na spletni strani FaVoZe objavljen potovalni blog, ki ga lahko z užitkom preberete. (http://favoza.gcc.si/)

Na tvojo pobudo je nastal GCC Jazz projekt, s katerim ste poleti nastopili na terasi kavarne Miško Knjižko. Od kod ideja, čemu ravno jazz?
Ideja se mi je porodila, ko sem razmišljal, da je na GCC nekaj bandov, ki se ukvarjajo z rockom in popularno glasbo, ni pa bilo zasedbe, ki bi ustvarjala jazz – eno izmed mojih ljubših glasbenih zvrsti. Kasneje mi je to idejo s pomočjo profesorja Deleje in ostalih članov zasedbe tudi uspelo uresničiti.

Vpisal si se na ljubljansko Medicinsko fakulteto. Zakaj ravno medicina, te zdravniški poklic privlači že dalj časa? Kaj bi svetoval dijakom, ki izbirajo študij?
O poklicu zdravnika sem razmišljal kar nekaj časa, ko sem se vpisoval na GCC. Nato pa sem idejo o študiju medicine opustil, ker sem našel druge interese. Ponovno sem začel razmišljati v tej smeri, ko sem moral izpolniti prijavo za fakulteto, saj se drugje kot na medicini nisem videl. Dijakom, ki izbirajo študij, svetujem, naj temeljito premislijo o tem, kaj jih veseli in kakšne so možnosti zaposlitve izbranega poklica. Na žalost je danes situacija takšna, da mladi pogosto ne dobijo možnosti početi tega, kar jih v življenju dejansko veseli, in morajo zato sprejemati alternative, ki niso vedno najboljše.

Si lahko predstavljaš trideseto obletnico mature generacije 2012? Kdo boš takrat, imaš kakšne želje in načrte?
Trideseto obletnico mature naše generacije si zelo težko predstavljam, saj nihče ne ve, kam ga bo poneslo v življenju. Velikokrat se nam zgodijo stvari, ki jih najmanj pričakujemo. Sam nimam načrtov za daljno prihodnost in jih raje prilagajam sproti, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Mislim, da nas lahko nenadni dogodki v življenju hitro vržejo iz tira, če se oklepamo nekih dolgoročnih načrtov.

Za konec bi te prosila, da strneš svoje vtise zadnjih štirih let in pomisliš na študentsko življenje, ki te čaka. S kakšno popotnico zapuščaš »Center«, kaj je najpomembnejša stvar, ki si se jo naučil?
Na Centru sem se naučil, da si lahko življenje velikokrat polepšamo z raznimi hobiji in aktivnostmi. Prav te stvari nam omogočajo, da spoznavamo nove ljudi in tudi tiste, ki jih že poznamo, vidimo iz drugačne perspektive. Z veseljem se bom spominjal preteklih štirih let na tej gimnaziji, zlasti zaradi novih prijateljstev, za katere upam, da bodo še trajala.