Čeprav je zunaj vroče poletje, ki je s seboj prineslo tudi počitnice, nekateri ne počivajo 🙂 Urh Burnik, dijak bodočega 4. b, je z bratom Filipom, ki obiskuje SŠGT Celje, v začetku julija v Londonu uspešno opravil tečaj Tea Champion, ki je del izobraževanja edine organizacije, ki na Otoku nudi formalno usposabljanje za pripravo čaja.
Ko se je vrnil nazaj v Slove
nijo, je za Sledko odgovoril na nekaj vprašanj in pojasnil vse dileme povezane s čajem.
Pozdravljen Urh! Za začetek čestitke za osvojen certifikat v Veliki Britaniji. Lahko za vse tiste, ki poznamo čaj samo zaradi mrzlih zimskih večerov, ko ta napitek najbolj prija, povzameš za kaj je pravzaprav šlo?
Hmm, torej, če na hitro povzamem, je bil to prvi korak do čajnega mojstra. Sedaj mi manjkata le še dve izobraževanji, da postanem čajni mojster. Postal sem čajni šampijon, to pomeni, da poznam zgodovino čaja, postopek izdelave vsakega čaja, temperaturo in čas, ki je potreben za pripravo in zdravilne učinke čaja. Tečaj je trajal 2 dni, od 8. 45 do 17.00. Seveda je bilo po predavanju potrebno pisati test, ki ga naredi 75% udeležencev.
Tečaj je vodila priznana poznavalka čajev Jane Pettigrew. Kako ocenjuješ sodelovanje z njo?
To je bila ena najboljših izkušenj, ki sem jih kadarkoli imel. Jane Pettigrew je bila pripravljena odgovoriti na vsa vprašanja, ki smo jih imeli. Poleg tega nam je lahko povedala, kako izgleda proizvodnja v tovarnah, plantažah in podobno.
Koliko mladih tvoje starosti pa je že prijelo takšen certifikat?
To je kar zanimivo vprašanje. Najinih let (18 op. p), še nihče. Po letih nama je bil najbližje študent prava iz Švice, ki jih je štel 22. Drugače sva z bratom edina prebivalca na sončni strani Alp in na Balkanskem polotoku, ki imava to priznanje.
Kaj pa Slovenci? Se ti zdi, da smo dovolj podučeni o čajih in kulturi pitja čaja?
Kot sem že povedal, sva z bratom edina Slovenca s priznanjem. Kar se tiče izobrazbe ljudi v Sloveniji o čaju, bi rekel, da je ta izredno nizka, da o kulturi pitja sploh ne govorim. Prepričan sem, da bi se temu morali posvetiti, obenem pa vem, da je to dolgotrajen proces, ki traja vsaj desetletje, če ne še več. Včasih se zgodi, da vidim kakšne starejše ljudi kupovati čaj v čajnicah in mislijo, da morajo kupiti kar celo škatlo …
Kaj pa prihodnost? Želiš življenjsko pot začrtati ob keramičnih čajnih posodicah?
Čaji me bodo ves čas spremljali na življenjski poti. To je moj hobi. Mogoče celo druga možnost zaposlitve. Čaji bodo vedno zanimivi.
Izobraževanja si se udeležil z bratom.
Navdušenje dveh je vedno nekaj dobrega. Kot pravi že zelo star rek, več glav več ve. Prav zanimivo je, ko primerjava najine misli in razmišljanja. Oba rad brskava po internetu, zato najdeva veliko zanimivih podatkov tudi o čaju.
Od kdaj pa v tebi gori takšna strast do čajev?
Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker se še sam ne zavedam, kdaj sem se začel zanimati za čaje. Predvidevam, da je bilo takrat, ko sem začel spoznavati japonsko kulturo pred približno šestimi leti.
Kateri čaj pa je tebi najljubši?
Vsak čaj ima svoj karakter, zato je na takšno vprašanje zelo težko odgovoriti. Da malce drugače odgovorim … V kategoriji belih čajev se
mi zdi najboljši Silver needle oz. Baihao Yinzhen, ki zelo lepo prikaže okuse belega čaja. V kategoriji zelenih čajev je brez dvoma Matcha, ki je edini čaj, ki se ga pije stepenega, je malo eksotičen in ni klasičen zeleni čaj. Okus ima značilen za japonske čaje, ki ga imenujemo umami. V kategoriji temnih čajev pa mi je definitivno najljubši Pu’erh, ki je najstarejši čaj, ki ga lahko najdemo, narejen je na poseben način, kar mu da edinstven okus, ki lahko spominja na okus po lesu, po vonju pa lahko spomni na podstrešje. V kategoriji črnih čajev mi je najbolj všeč Lapsang shouchong, ki je dimljen in ima neverjetno aromo po oglju in dimu, okus pa je v nasprotju z aromo blago sladkast s primesjo okusa dima.
Obstaja kakšen, ki ga res ne moreš piti?
Obstaja jih kar nekaj. Na primer ne prenesem slabih Earl Grey čajev, v katerih prevlada okus bergamotovega olja, ne morem piti tudi slabih blendov, spomnim se, da sem enkrat pil takšnega z jagodami in belo čokolado, ki je bil res neprijetnega okusa.
Te skozi širši javnosti skoraj nepoznano “čajno” pot vodi kakšno posebno vodilo?
Kakšnega mota ali vodila nimam. Sem pa prepričan, da lahko o človeku, ki ti pripravi čaj, veliko izveš, prav tako lahko izveš o človeku veliko samo, če poznaš, kakšen čaj pije.
Lahko v prihodnjem šolskem letu, ko boš obiskoval zadnji letnik naše gimnazije, pričakujemo kakšno #enostavnodrugačno čajanko?
Seveda, ker se mi zdi, da je treba Slovencem pokazati, da na svetu ni samo kava ali pa alkoholna pijača. Zdi se mi nujno, da naslednje leto pripravim čajanke tudi na šoli. Upam, da bodo ljudje opazili, da čaj ni samo pijača, ampak je lahko zanimiv del našega življenja. Čaji nudijo tudi zelo velik spekter okusov, zato lahko vsakdo najde svojega, ki ga bo spremljal v življenju.
Hvala za odgovore, Urh. Sledko ekipa ti želi mnogo popitih skodelic čaja še naprej.
Aljaž Primožič
