V Sežani je 7. 2. 2016 potekalo državno prvenstvo v karateju. Naša dijakinja Tanja Radaković je med mladinkami kumite dosegla 1. mesto ter 3. mesto med članicami kumite. Prav tako je prejela tudi pokal za 3. mesto v skupnem seštevku za leto 2015. Sledku je prijazno odgovorila na nekaj vprašanj.
SLEDKO: Kako dolgo že treniraš karate? Kakšni so bili tvoji začetki?
TANJA: Karate treniram sedaj že enajsto leto. Ta šport me na začetku ni zanimal, ker sem bila preplaha. Ati me je vpisal kljub mojemu nestrinjanju in začela sem trenirati. Šport mi je postal všeč, ker se tudi mentalno, ne samo telesno sprostim na treningih, zato sem v njem ostala vse do danes.
S: Karate je borilna veščina, ki izvira z japonskega otoka Okinave. Nam bi lahko povedala še kaj več o tem zanimivem borilnem športu?
T: Ja, domovina karateja je Japonska. Beseda karate pomeni ˝prazna roka˝, saj je karate antična borilna veščina, pri kateri se že od nekdaj ne uporablja orožja. Tradicionalni karate, ki ga treniram, temelji na principu končnega udarca. Končni udarec je opredeljen kot tehnika, ki je dovolj močna, da pokonča tudi fizično veliko močnejšega napadalca.
S: Kateri pas imaš trenutno? Kakšna je bila pot do njega?
T: Imam 1. stopnjo črnega pasu (1. DAN). Do te stopnje sem prišla po šestih letih treningov. Prej sem naredila izpite za šolske (rjav pas in nižji) pasove, nato pa, ko sem imela dovolj osvojenega znanja (17 kat, prosta borba na različne načine in kihon – povezovanje različnih tehnik, od enostavnih do zapletenih), sem pred mojstri z Japonske naredila še izpit za črni pas.
S: Za tako izvrstne rezultate je potrebno precej napornega treninga. Kako treninge usklajuješ s šolskim delom?
T: Ja, res je, zato v šoli ne blestim ravno po ocenah, vendar pa je v šoli vedno tako, kot je treba in lahko treniram štirikrat po eno uro, dvakrat na teden pa po dve uri. Vendar pa, če je kdaj prenaporno zaradi šole, moram kakšen trening tudi izpustiti.
S: Leto 2015 je bilo
torej zate res nekaj posebnega, prineslo ti je namreč tretje mesto v skupnem seštevku. Si bi upala trditi, da bo leto 2016 še boljše? Kaj vse te, poleg mature, čaka v tem letu?
T: Upam trditi, da bom najmanj enako uspešna, kot sem bila preteklo leto. Vendar pa zaradi mature in potem kasnejšega študija ne bom trdila, da bi lahko imela boljši rezultat, saj bom, ko bom na faksu v Ljubljani, morala zmanjšati število treningov, ki jih imam drugače v Celju.
S: Karate še ni uvrščen med športe olimpijskih iger. Meniš, da bi si mesto na njih zaslužil? Zakaj?
T: Menim, da bi si ga zaslužil, saj je šport, ki seže v posameznikovo dušo. Mislim, da za izvajanje kat ni dovolj zgolj tehnična podkovanost, temveč moraš za dobre rezultate tudi razmišljati in si zares želeti osvojiti medaljo. Moč volje in odnos posameznika do karateja sta namreč ključni stvari, ki pripomoreta k uspehu. Če bi se karate uvrstil na seznam olimpijskih športov, bi to zagotovo razbilo mit o tem, da gre pri borilnih športih samo za pretep.
S: Kakšne pa so tvoje tekmovalne želje/ambicije za prihodnost? Kot četrtošolka si morda želiš tudi poklicno pot izbrati v športu?
T: Kot tekmovalka so moje želje, da bi posegla po kakšni medalji na evropskem prvenstvu, ki se bliža v prihodnosti. Prav tako pa si želim še boljših rezultatov na državnih tekmovanjih in naslednje stopnje črnega pasu.
Tanji se zahvaljujemo za intervju in ji želimo obilo uspehov na njeni nadaljni športni in študijski poti.
