Mažorete kluba RAP Radeče so se udeležile Evropskega prvenstva mažoret 2016, ki je potekalo v Vinkovcih (Hrvaška). Letos je članska ekipa, kjer sodelujeta tudi GCC-jevki Rebeka Jahn, 1. c, in Tajda Flis, 1. d, dosegla zgodovinski uspeh za Slovenijo, saj so dekleta osvojila najvišjo stopničko v elitni skupini SENIOR in premagala kar 13 let nepremagljive mažorete iz Zagreba ter si pridobila naziv EVROPSKIH PRVAKINJ. Iskene čestitke!
Sledko: Najprej čestitke še enkrat za tako dober uspeh na Evropskem prvenstvu in osvojitev naziva Evropske prvakinje. Kot skupina SENIOR ste dosegli prvo mesto. Kakšni so občutki, ko ste premagale 13 let nepremagljive mažorete iz Zagreba?
Tajda: Sama sem del “oranžne družine” komaj dve leti, saj sem prej trenirala v Trbovljah. Lahko priznam, da je bila uvrstitev na 1. stopničko sprva velik šok, saj kar nisem mogla dojeti. Zdaj pa lahko rečem, da sem več kot le ponosno, skoraj da, Radeško dekle.
Rebeka: Občutki so neopisljivi. Uspelo nam je nekaj, kar se je marsikomu zdelo nemogoče in kar do zdaj ni uspelo nobeni slovenski ekipi. Ko ti po odplesani točki zaploskajo in se ti priklonijo vsi navzoči, tudi konkurenca, veš, da si res čarobno odplesal. Ko premagaš skupino, ki je 13 let stala na najvišji stopnički, skupino, ki prihaja iz kraja, ki se ne more kosati s tako malim krajem, kot so Radeče, se ves naš večletni trud in trud celotne oranžne družine poplačata. Tako smo postali najtrofejnejši klub v Evropi in postavili smo nov mejnik v zgodovini mažoretnega plesa.
S: Kako pa je pravzaprav izgledalo tekmovanje?
R: Tekmovanje je potekalo v Vinkovcih na Hrvaškem od 23. 9. do 25. 9.. V petek smo nastopale neformacije (solo in par). V soboto je potekal defile, ki se pleše na 60 metrski progi, ki jo moraš preplesati v 3 minutah. V nedeljo pa je potekala figurativa, ki se pleše v polju 12×12 metrov. Vsak nastop pa ocenjuje pet sodnikov. Razglasitev za vse rezultate je potekala v nedeljo zvečer.
T: Tekmovanje je bilo razdeljeno na 3 dni. Prvi dan so dekleta tekmovala v neformacijah (solo, duo), jaz pa sem takrat s preostalimi dekleti sedela na tribuni in glasno navijala (po pravici povedano je bil naš namen, da pridemo v šolo brez glasu
). Drugi dan se je začel precej zgodaj, saj je sledil še kratek trening … S strahom v očeh smo gledale na uro, kdaj bo odbil naš čas, čas, da ljudem pokažemo, kdo sploh smo in zakaj smo trenirale … In uspelo nam je. Tretji dan je bil še zadnji, ki smo ga preživele v Vinkovcih, bil je odločilen. Sledil je še zadnji ples, potem pa le še čakanje na rezultate.
S: Rebeka, ti si tudi osvojila 2. Mesto v kategoriji solo junior. Kaj ti to pomeni?
R: 2. mesto na Evropskem prvenstvu mi pomeni ogromno, saj sem zelo veliko trenirala. Že lansko leto sem bila druga in letošnje 2. mesto mi da samo še dodatno potrditev, da sem tako v skupini kot med posameznicami zelo dobra.
S: Kako je odreagirala vaša trenerka?
T: V naši skupini imamo dve odlični trenerki, ki sta vedno verjeli v nas in nas podpirali ter hkrati dajali upanje. Za zmago gre res velika zahvala prav njima. Kako sta odreagirali sploh ne morem razložiti oz. opisati, saj sta skakali, vriskali in še česa bi se lahko spomnila. (smeh)
R: Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. Drugače pa so bile neizmerno srečne, ker so se skupaj z nami odrekale in živele za to prvenstvo.
S: Kako so izgledale vaje, treningi in celotne priprave na tekmovanje, koliko vas je v skupini?
T: Treningi za evropsko prvenstvo so se začeli v mesecu avgustu, počitnice smo zaključile en mesec prej in se posvetile treningom, za katere lahko rečem, da so bili zelo naporni, saj je bil velik del na kondiciji. Na treningih se nam je pridružil še predsednik kluba. Res ni bilo prijetno. Nekaj besedic v nepravilnem času in že si sišal: ”20 sklec, čisto do dol!” Ko bi vsaj štel hitreje, vendar se to ni zgodilo. A splačalo se je.
R: S treningi smo začele že na začetku avgusta. Avgusta so treningi potekali vsak drugi dan po 3 ure, med vikendi pa smo bile proste. Med tem smo opravile še kar nekaj nastopov. V septembru pa so se treningi začeli daljšati, med vikendom smo imele celodnevne treninge, med tednom pa vsak dan. Drugi vikend v septembru pa smo odšle tudi na 3-dnevne priprave, s katerih smo odšle zelo pozitivno usmerjenje na naš cilj, ker so bile razlike pred pripravami in po pripravah zelo opazne. V skupini je 24 deklet, v vsakem plesu pa jih pleše 17, zato je 7 deklet rezerv – 3 so stalne rezerve, 4 pa plešejo samo v enem plesu.
S: Kakšni so vajini cilji za prihodnost, tako v športu kot v šoli, glede na to, da sta 1. letnik?
T: Sem 1. letnik gimnazije, včasih kar pozabim, da sem si izbrala takšno srednješolsko pot. Vem, da bo težko, a mažoret zaradi gimnazije nimam namena pustiti, saj mi pomenijo zelo veliko! Časa je vedno dovolj le razporediti si ga moraš. Še informacija za vse tiste, ki menijo, da so mažorete le dolgočasno vrtenje palice in zraven še korakanje naj si ogledajo tole povezavo (https://www.youtube.com/watch?v=Sw5UtNxh1EM&feature=youtu.be) ali pa pridejo na kakšen trening.
R: Nad mažoretami nimam namena odnehati, saj so v 11 letih treniranja postale že moj način življenja. Čeprav imam težave s kolenom in sem imela že operacijo, ob naporih pa me še vedno boli, bom vztrajala. Imam tudi status kulturnice, zato bom lažje usklajevala šolo in treninge.
Hvala za odgovore. Želimo vama še veliko uspehov!
