Danijela Marolt je priljubljena profesorica matematike in fizike na Gimnaziji Celje – Center (ena in edina, ki dijakom za 100 % dosežek na testu lastnoročno speče torto), ob tem pa jo dijaki tudi poznamo kot strastno promotorko rokopisa in aktivno članico Društva Radi pišemo z roko, ki z sodeluje že vrsto let. Skupaj s prof. Metko Krajnc na šoli vodi tudi krožek kaligrafije, sama pe še krožek, kjer dijaki raziskujejo različne memotehnike. Profesorici Marolt smo pred letošnjim tednom ob mednarodnem dnevu pisanja z roko (23. 1.) postavili nekaj vprašanj in poskušali ponovno odkriti čar rokopisa v nenavadnih časih pouka na daljavo, kjer je svinčnik, kuli in pero v naših rokah še v večji meri zamenjala tipkovnica.
Zaupajte nam, kaj je tisto nekaj posebnega, kar vas privlači v rokopisih, pisavah?
Težko vprašanje … težko najdem en racionalen odgovor. Mogoče ravno njihova raznolikost, edinstvenost in neponovljivost, tančica misterije, s katero se spopada grafologija, odraz človekovih osebnostnih lastnosti v njih …
Je v časih digitalnega napredka pisanje z roko izumirajoča disciplina oziroma ali menite, da bi morali rokopis bolj aktivno vrniti v našo rutino in zakaj?
Glavno poslanstvo mojega delovanja v Društvu Radi pišemo z roko, katerega članica je tudi naša šola, je ozaveščanje o pomenu pisanja z roko in izobraževanje ljudi, da pisanje z roko ne bi postalo izumirajoča vrlina. Pomembno se mi tudi zdi, da ne opustimo te dejavnosti, da sčasoma ne izgubimo možnosti izbire – pisati s tipkovnico ali z roko. Po drugi strani pa je z lepopisjem napisano besedilo vedno večja redkost in kot tako ima večjo vrednost.
Kaj pisava sploh pove o nas?
Odgovor na to vprašanje nam ponuja grafologija. Z natančno analizo več strani popisanih listov lahko grafolog ugotovi mnoge naše osebnostne lastnosti: ali smo zadržani, urejeni, lahkomiselni, racionalni, čustveni, ustvarjalni, potrebujemo več pozornosti …
Zagotovo pa iz pisave ne moremo ugotoviti starosti, narodnosti, barve kože, spola, poklica, ali je pisec levičar ali desničar, politične, spolne ali verske pripadnosti.
Ali kot učiteljica matematike glede na pisavo v testih lahko ugotovite kakšne težave imamo dijaki?
Ne, običajno ne, matematični testi vsebujejo čisto premalo besedila za analizo. Bi bila pa pozorna na dijaka, ki je nenadoma bistveno spremenil svojo pisavo.
Kako med sabo povezujete vaša močna področja – matematiko in fiziko, pisanje z roko, mnemotehnike in (kot smo slišali od vaših dijakov) tudi odlične slaščičarske podrobnosti?
Z lahkoto 🙂 Kar počnem, delam z veseljem in sem temu predana. Na prvi pogled se ta področja izključujejo, vendar jim je skupna velika mera ustvarjalnosti, vztrajnosti in natančnosti.
Menite, da se dijaki dovolj zavedamo pomena pisanja z roko?
V šoli, v razredu zelo veliko pišemo z roko in ne čutimo potrebe po posebni obravnavi te spretnosti, nam je samoumevna. Sprememba se zgodi že med počitnicami: ali kdaj pomislite kakšno je razmerje med poslanimi tekstovnimi ali glasovnimi sporočili in z roko napisanim besedilom? Še listek za trgovino imamo na telefonu. Ko septembra pridemo nazaj v šolske klopi potrebujemo dan ali dva, da razgibamo okorele prste.
Kako pa smo “rokopismeni” na GCC? Glede na to, da vsako leto na šoli pripravite posebne akcije, najbrž dobro poznate pismene navade naših dijakov in učiteljev?
Naši dijaki so, z redkimi izjemami, reprezentativni predstavniki svoje generacije: za vsakdanjo komunikacijo uporabljajo sodobne pripomočke. Mnogi znajo povedati, da se lažje, bolje in hitreje učijo iz svojih zapiskov in imajo zato vzorno lepo urejene zvezke. Zelo veliko dijakov je pozabilo pisati pisane črke, sploh velike. Opažam, da so male tiskane črke zamenjale pisano pisavo, kar se je verjetno zgodilo iz želje po boljši čitljivosti. Veseli me, da se jih vsako leto več vključuje v kaligrafsko dejavnost, kjer izpopolnjujejo svoj rokopis, se učijo starih pisav in lepopisja.
Za svoje kolege lahko rečem, da vsi večinoma pišemo z roko. Imamo pa tudi zelo razpoznavne rokopise, kar je bila osnova lanskoletne nagradne igre v času Tedna.
Bomo tudi letos, v času dela na daljavo obeležili mednarodni dan pisanja z roko in kako?
Mednarodni dan pisanja z roko obeležujemo vsako leto 23. januarja. Zato Društvo Radi pišemo z roko organizira Teden pisanja z roko tretji teden v januarju. Letošnji Teden nosi še dodatni izziv zaradi dela na daljavo. Ker je na šoli nastala ideja oblikovanja časovne kapsule, bomo z rokopisi sodelovali pri tem projektu in vse sodelujoče tudi simbolično nagradili.
Kakšni so vaši prihodnji načrti na področjih pisanja, kaligrafije in mnemotehnik na GCC?
Kaligrafijo vodiva skupaj s prof. Metko Krajnc. Ker dobro sodelujeva in se dopolnjujeva, si želim, da bi tako nadaljevali tudi v prihodnje. Zanimanje za kaligrafijo je vsako leto večje, nama pa tudi še ni zmanjkalo zamisli za ustvarjanje.
Mnemotehnike se učimo in treniramo na Tehnikah pomnjenja. Te so izgubile del svojega čara z ukinitvijo državnega tekmovanja Memoriada. Za vse, ki morajo potešiti svojega tekmovalnega duha je tako vsako leto organizirano šolsko tekmovanje. Treningi pa niso izostali niti zdaj, pri delu na daljavo.
Občasno se najdejo dijaki, ki jih zanima grafologija. Verjamem, da bomo enkrat našli skupni termin in se posvetili tudi tej, za nekatere kontroverzni, vedi.
Praznični december je čas, ko ljudje pišejo voščila svojim bližnjim. Ali ste kakšno napisali tudi vi in kakšna mislite, da je njihova vrednost?
Letošnji december je bil zaradi dela na daljavo še posebno naporen in moji prijatelji so bili tokrat prikrajšani za ročno izdelane in napisane voščilnice. Sem si pa vzela čas in jih vse poklicala. Pomanjkanje bližine je tako omilil gigantski telefonski razgovor. 🙂
Sicer pa imajo ročno napisane voščilnice neprecenljivo vrednost. Z njimi sporočamo, da imamo do prejemnika poseben odnos, da smo zanj pripravljeni porabiti naš dragoceni čas, da ga še posebej cenimo in spoštujemo. Samo pomislite na občutke, ki nas obidejo, ko dobimo z roko napisano (in morda tudi doma narejeno) rojstnodnevno voščilnico v primerjavi z dobljenim sms-om …
Prof. Danijeli Marolt se iskreno zahvaljujemo za prijeten pogovor in sodelovanje pri intervjuju, v prihodnje pa ji želimo čim več užitkov na vseh področjih!
