INTERVJU: NUŠA HERCOG

Večkratna državna, evropska in ekipna prvakinja v šahu, Nuša Hercog (2. B) je prijazna in ambiciozna dijakinja. Veliko časa namenja svoji veliki ljubezni – šahu.

Kdaj si se začela ukvarjati s šahom?
S šahovskimi figurami sem se srečala že pri štirih letih, ko sem oćeta opazovala pri igranju in me je nehote vpeljal v igro. Aktivno pa sem ga začela trenirati v 2. razredu osnovne šole. Torej je moj resni spremljevalec že devet let.

Kje treniraš šah?
Treniram v prostorih Celjskega šahovskega kluba. Moj mentor in trener je Jože Zorko. Seveda pa se reševanju šahovskih nalog in otvoritvam posvečam tudi doma. Ker pa sem tudi članica reprezentance, potekajo priprave in treningi pred večjimi tekmovanji, tudi na Šahovski zvezi Slovenije v Ljubljani.

Kaj te najbolj navdušuje pri šahu?
Navdušuje me sama igra, ki ti ponuja nešteto kombinacij, možnosti predvidevanja, odločanja… Poleg tega lahko potujem v druge države, spoznavam mesta, dežele, ki jih verjetno pri teh letih še ne bi, če ne bi igrala šaha. Na tekmovanjih sklepam nova prijateljstva in poznanstva… .

Ali veš kako je šahovska igra sploh nastala? Če ja, zakaj?
Začetki šaha so še vedno zaviti v tančico skrivnosti, tudi mnenja zgodovinarjev so si različna. Eni trdijo, da začetki igre segajo v Indijo, spet drugi pa so mnenja, da šah izvira z Kitajske. Šah ima že od nekdaj posebno mesto med miselnimi namiznimi igrami in se ga je prijel tudi vzdevek »kraljevska igra«. Sicer pa je igra namenjena dvema igralcema, sestavljena je iz šahovnice s 64 črno-belimi polji. Vsak igralec ima na voljo 16 figur, ki so na začetku postavljene v določenem zaporedju in se po šahovnici premikajo po določenem redu.

Ali meniš, da je šahistom lažje kot drugim? Pri čem? Pri odločanju? Vsak šport, glasba, vsako aktivno udejstvovanje zahteva določeno mero odrekanja, discipline, moraš imeti dobre delovne navade… Sama si moram zelo natančno načrtovati dejavnosti za vsak dan posebej, preko celega tedna. Menim, da šahistom ni nič lažje kot drugim, trditi si upam celo, da jim je še težje. Večja tekmovanja, evropsko ali svetovno prvenstvo, trajajo 9 oziroma 11 dni. To pomeni, da si 11 dni z mislimi pri igri. Zjutraj se zbudiš, začneš s pripravami, popoldne igraš partijo, ki lahko traja več ur. Ko končaš v mislih predeluješ, kje si igral dobro, kje slabo. Če zmagaš, lažje zaspiš, če izgubiš pač težje. Z mislimi moraš biti že pri naslednjem dnevu, pri naslednjem nasprotniku in tako dan za dnem do konca tekmovanja.

Ali veliko hodiš na tekmovanja?
Veliko tekmujem, praktično ne mine mesec, da ne bi imela kakšnega tekmovanja. Udeležujem se klubskih, državnih in mednarodnih tekmovanj.

Verjetno si zmagala že velikokrat. Mogoče veš točno število svojih zmag?
Svojih zmag ne štejem več, saj se udeležujem tekmovanj na različnih ravneh. Tiste najpomembnejše, ki so mi ostale v spominu pa so, da sem večkratna državna prvakinja tako v mladinski kot tudi članski konkurenci. Pri 11. letih sem postala prvakinja Evropske unije v svoji starostni kategoriji, lansko leto sem bila evropska ekipna prvakinja v pospešenem šahu, dosegla pa sem še dve 3. mesti v posamezni kategoriji. Letos sem na svetovnem prvenstvu v Španiji dosegla 5. mesto v hitropoteznem in 9. v pospešenem šahu. Ponosna pa sem tudi na 1. mesto v standardnem šahu, ki sem ga dosegla v Grčiji.

Kakšen je občutek ko zmagaš?
Vsake zmage se razveselim, še posebej, če premagam nasprotnika, ki je na lestvici boljši od mene. Zmaga je še toliko slajša, če vem, da sem se za nasprotnika dobro pripravila in ga med igro nadigrala.

So vsi nasprotniki prijazni?
Vsakega nasprotnika spoštujem in do sedaj nisem imela slabih izkušenj z njimi. Z vsakim nasprotnikom se na začetku igre pozdraviva in podava roki, prav tako ob koncu partije, ne glede na rezultat. Tekmovalci moramo spoštovati določena pravila, v igralni dvorani mora biti tišina, med sabo ne smemo komunicirati, prepovedan je vnos elektronskih naprav oz. morajo biti le-te izključene. Za nadzor nad pravili skrbijo sodniki, ki so prisotni v tekmovalni dvorani.

A si edina v družini, ki toliko časa posveča šahu?
Ljubiteljsko ga še vedno igra ati, s katerim občasno odigrava kakšno partijo.

Kaj je bil razlog, da si začela trenirat? 
V osnovni šoli sem obiskovala šahovski krožek in se začela udeleževati prvih šolskih in področnih tekmovanj. Ker sem že takoj na začetku zmagovala, sem dobila motivacijo in tudi moji prvi učitelji so v meni prepoznali talent. Tako sem začela aktivno trenirati in tekmovati.

Ti je šah še vedno všeč enako kot na začetku ali se je tvoje mnenje o njem spremenilo?
Šah me na nek način izpopolnjuje in ja, še vedno mi je všeč, vendar ga sedaj dojemam drugače kot na začetku. Na začetku pač dojemaš šah kot igro za sprostitev. S prijateljem se usedeš za šahovnico in igraš, enkrat zmaga eden, drugič drugi. S časom, v tekmovalnem šahu, pa začneš šahovsko igro dojemati širše, bolj poglobljeno. Moraš študirati različne otvoritve, se znajti v središčni igri in seveda uspešno igrati tudi v končnici. Šah dojemaš kot celoto, v paketu. Moraš znati predvidevati. Lahko se zgodi, da samo ena napačna poteza odloči igro. Pomembna je dobra psihična pripravljenost, pozornost in koncentracija. Ker lahko šahovske partije trajajo tudi do 5 ali 6 ur, je izrednega pomena fizična kondicija torej, da si sposoben toliko časa sedeti za šahovnico.

Kakšni so tvoji cilji glede šaha?
Želela bi si usvojiti najvišje mednarodne šahovske nazive, uspešno nastopati na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter uspešno zastopati tudi reprezentanco.

Ti šah vzame veliko časa? Imaš status?
Še vedno mi je na prvem mestu šola in bi jo želela čim uspešneje zaključiti in potem nadaljevati s študijem. Šolske obveznosti poskušam čim bolj spretno usklajevati s šahovskimi. V šoli imam status oz. prilagoditev šolskih obveznosti. Profesorji so razumevajoči in si lahko določim datume ocenjevanja, se kdaj opravičim, če nimam naloge ali nisem pripravljena za ocenjevanje. Na večja šahovska tekmovanja se moram intenzivneje pripravljati. To lahko traja tudi do 12 dni. V takšnih primerih se mi odsotnost v šoli res pozna. Ker se nabere veliko snovi, odloženih testov in zamujenega ustnega ocenjevanja, mi je na trenutke res težko. Krmarjenje med šolskimi in šahovskimi obveznostmi mi predstavlja velik izziv.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja