Za Mitjo Suvajaca, 2. b, lahko mirne duše rečemo, da je eden najuspešnejših dijakov Gimnazije Celje – Center. Mladi fizik in debater poleg odličnih ocen pri šolskem delu dosega tudi izjemne rezultate pri nemalo številnih obšolskih dejavnostih. Trenutno se pripravlja na fizikalno svetovno prvenstvo in mednarodno debatno tekmovanje, nedolgo nazaj pa je sodeloval na tekmovanju v odpiranju sefov, dosegel izjemno 6. mesto na tekmovanju Best in English in se z ekipo uvrstil na svetovno prvenstvo v tekmovanju Scholar’s Cup, ki bo poleti v Vietnamu.
Zakaj si se v 9. razredu odločil, da prideš na Gimnazijo Celje – Center?
Prvi razlog je, ker ima Center veliko obšolskih dejavnosti, ki jih skoraj na nobeni drugi šoli v krogu 20-30 kilometrov ni. Drugi razlog je to, da je bil že moj brat na Centru. Ko sem bil na informativnih dnevih tukaj, me je navdušilo vzdušje na celotni šoli in kako se je razvila od takrat, ko je moj brat obiskoval šolo. Bilo mi je všeč vse, še posebej ravnateljev govor ter to, kako so se profesorji spremenili do danes.
Kako pa se ti zdi zdaj, po enem letu in pol na Centru?
Če bi izbiral še enkrat, sploh ne bi šel več na informativne dneve, šel bi takoj na to šolo. Zmeraj boljše je, dlje ko si tu. Profesorji se začnejo lepše obnašati do tebe ter zmeraj več možnosti in različnih aktivnosti imaš.
Si zelo aktiven dijak na vseh področjih, kako najdeš čas še za šolo?
Časa za šolo je na koncu od vseh dejavnosti še najmanj. Veliko časa vzameta fizika in debata, ampak se najde še čas, dan ima 24 ur, tu je še tudi noč.
Katera od tvojih dejavnosti ti je najbolj pri srcu?
Celo področje fizike, ker mi od vsega kar delam, še najbolj pomaga da celovito razumem svet. Najbolj se vsa področja med seboj povezujejo in fiziko je možno vsepovsod implicirati, četudi ne zgleda tako.
Zdaj se prijavljaš za fizikalno svetovno prvenstvo. Ali lahko na kratko opišeš bralcem kaj točno moraš narediti, če želiš priti v reprezentanco?
Dobili smo 17 problemov s strani svetovne organizacije za fiziko in jaz sem si izbral enega od njih, vakuumsko puško, ki jo moreš narediti na principu vakuuma s preprosto plastično cevjo sesalca in lahkim izstrelkom. Zdaj, ko je puška narejena, jo je potrebno opazovati, preučiti vse relevantne parametre in doseči najvišjo izstopno hitrost izstrelka. Zaenkrat sem dosegel najvišjo hitrost pri določeni debelini cevi, ki jo imam, zdaj pa je potrebno še preučiti tlake v cevi in nato še vrsto drugih stvari, ki večini ljudi ni več jasno, kaj pomenijo.
Kako pa je potekalo vaše tekmovanje s sefi?
Potrebno je bilo narediti dovolj zakomplicirano, ampak tudi dovolj lahko uganko, da jo je bilo možno rešiti v desetih minutah. Poleg tega morajo biti uganke zanimive in drugačne od prejšnjih. Najprej smo se dolgo samo pogovarjali, kaj bi naredili in dolgo ni bilo nič, potem smo dobili eno idejo in kasneje še eno boljšo, med vožnjo z avtobusom iz Francije ob dveh zjutraj in smo se odločili narediti zelo zanimiv sef, ki je temelji na dveh enostavnih fizikalnih principih. Sef se je pa seveda izdeloval zadnji dan, ker se na naši šoli tako ali tako vse dela zadnji dan.
Si tudi odličen debater. Kdaj si se začel zanimati za globalne dogodke izven Slovenije, kar dejansko debata zahteva?
Globalni dogodki so me zanimali že od prvih večjih izgredov, od začetka Arabske pomladi okoli 2011, 2012. Takrat sem se začel zanimati za to, začel sem brati Global, Mladino, druge časopise, ki ne poročajo samo o Sloveniji. To je bral tudi moj brat, ki je 11 let starejši od mene, in mi je včasih še on kaj zanimivega povedal, sam sem se pa še bolj poglobil. Globalni dogodki me zanimajo podobno kot fizika.
Bil si na odličnem šestem mestu na tekmovanju Best in English. Kakšna pa je tvoja zgodba z angleščino?
Angleščina je pri meni zanimivo področje. Sem iz ne ravno angleške družine. Starša znata samo »jugoslovansko angleščino«, bratu angleščina gre, ampak ni ravno najboljši, mene pa spremlja že od rojstva, na primer Discovery channel in angleške risanke so bili nekaj, kar me je vedno zanimalo. Proti koncu osnovne šole me angleščina začela zanimati zaradi preprostega razloga – ker na internetu predavanj iz fizike v slovenščini ne moreš najti, tudi literature o globalnih dogodkih težko najdeš v slovenskem jeziku. Tako so me fizika in globalni dogodki pripeljali do angleščine.
Kako si razporediš čas, da se ukvarjaš z vsemi dejavnostmi, pa si še vseeno zelo uspešen v šoli?
Pri meni organizacija časa zgleda tako, da si malo preberem za šolo in poskušam kaj narediti, če imam le čas, večinoma pa postavljam obšolske dejavnosti pred šolo. Niso mi toliko pomembne ocene, ki jih še vedno pridobim, tudi matura mi ni tako važna, kot bi si masikdo mislil. Bolj pomembno mi je, da se naučim nekaj za življenje, na primer pri debati in fiziki. Drugače nameravam iti vzporedno delati študij fizike in medicine. Verjetno ta študij ne bo v Sloveniji, zato matura ne bo tako pomembna, kot bi lahko bila.
Imaš namen iti na mednarodno maturo ali boš ostal na Centru? Kje te lahko pričakujemo v prihodnjih letih? Si boš poiskal še druge obšolske dejavnosti?
Ne, nimam namena iti drugam, ostajam na Centru. Od obšolskih dejavnosti vskočiti še s kakšno gledališčem je še najmanjši problem, ker me je igra zmeraj veselila in me še vedno. Drugače pa ostajam kar pri fiziki in debati.
Kje najdeš motivacijo za vse, kar počneš?
Motivacijo najdem v vseh tistih, ki so mi v življenju kdajkoli rekli, da mi ne bo uspelo. To je najboljše, ker te požene, da ravno to narediš. Motivacijo moraš najti v sebi, si sebe predstavljati čez 20 let, ne moreš je kar iz zraka potegniti od drugega. Ko vidiš kakšna razlika bo, če nekaj narediš ali če ne, te motivira. Torej, tisti ki te zatira, ki »te hoče pohoditi«, te mora najbolj motivirati.
Kaj pa delaš s prostim časom, ko se ne ukvarjaš s šolo? Gledaš televizijo ali kaj drugega?
Serije so ena glavnih okupacij mojega prostega časa. Redno spremljam Black list in Doctor House. Drugače se ukvarjam z mačko, s psom, grem na sprehod … Nič kaj zelo posebnega.
Katera je tista ena stvar, brez katere ne moreš živeti?
Verjetno moj telefon, ker je to moja ura. Če ga ne bi imel, bi ves čas verjetno bil ali v fizikalnem kabinetu ali v kabinetu gospoda Gartnerja, zgodba vsakega debaterja ali fizika.
Kje se vidiš čez 20 let?
Torej pri približno 35 letih … Ne še ravno v Stockholmu na podelitvi Nobelovih nagrad, to je še malo prehitro, ampak zagotovo ne v bolnici, kot zdravnik. Bolj se vidim kot raziskovalec glede nevrologije, torej nekje na področju spreminjanja življenja človeka.
Mitji se za odgovore najlepše zahvaljujemo in mu želimo veliko uspeha tudi v prihodnje. 🙂
