KCO – Hiša zavetja Palčica se nahaja v Grosuplju, namenjena je otrokom v predšolskem obdobju od 0 do 6 let, bivanje v Palčici pa je omejeno na tri tedne. Pristojni Center za socialno delo v tem času najde primerno rejniško družino, otrok pa se lahko vrne tudi domov, če se razmere doma med tem časom uredijo. Varna hiša je sprejela že več kot 400 otrok in jim s tem olajšala del otroštva.
Sledko je ob njihovi 10. obletnici in zaradi pomoči našega Kristjana Vebra, 3. h, opravil intervju z vodjo KCO Palčica, Manuelo Ham.
Koliko otrok imate v Palčici trenutno?
Trenutno v Palčici prebiva 6 otrok. Imamo eno zelo specifično situacijo – en oče je tako nevaren, da ne smemo iti ven na sprehod. Smo že ukrepali in za enkrat ima prepoved približevanja. Včasih imam čuden občutek, da imajo pri nas v Sloveniji tisti, ki so nasilni, preveč pravic. Nekoč je bilo to bolje urejeno, saj si vedel, da če boš kaj narobe naredil, bo prišla policija in te odpeljala na zaslišanje. Tile otroci, ki so tukaj, prihajajo iz res hudih družinskih razmer. Vsak ima nekakšne brazgotine po telesu, najmanjši je star 5 mesecev. To so tisti, ki se rodijo mamicam, ki uživajo droge. Ti dojenčki ne jokajo, vendar tulijo. Ker jih vse boli in imajo krče … Nenormalno.
Kakšen pa je vaš delovnik?
Mi smo vedno tukaj – 365 dni, 24 ur. Imamo tudi veliko nočnih intervencij. Tudi med prazniki moramo biti tukaj. Imamo strokovno delavko, ki pri nas dela največ, z vsemi dodatki in nočnimi izmenami, prazniki, pa dobi najmanjšo plačo. Jaz kot vodja dobim cca. 30 € na mesec za takšno odgovornost. Ampak meni moje delo pomeni ogromno. Če rešim enega otroka, se mi zdi, da rešim cel svet. Saj če rečeš, da imaš rad otroke, je vse v redu, ampak ko slišiš takšne zgodbe, kot nam jih pripovedujejo … In kar so ti otroci dali skozi, je nezavidljivo.
Kako pa ste odzvali na pobudo našega Kristjana?
Z neizmernim veseljem, tako kot vedno do sedaj. Zelo sem bila vesela, saj je takšnih mladih je zelo malo. Mladi so danes za računalniki in gledajo koliko lajkov dobijo, zato sem bila še posebej presenečena, ko je Kristjan poklical.
Kako usklajujete delo direktorice z delom z otroki?
V bistvu jaz ne delam toliko z otroki kot ostali, usklajujem pa moje dejavnosti tako, da sem tu vedno kadar sem lahko. 7 zaposlenih nas 365 dni dela v dveh smenah. Delamo od 8h zjutraj pa do 20.00, in od 20.00 pa do 8h zjutraj.
Ali so kakšni otroci, ki se vas še posebej dotaknejo?
Vedno je nekdo. Včasih ostanem še dlje v službi, ker enostavno ne morem takoj preklopiti. Spominjam se lanskega leta, ko je bil fantek Kristjan star 7 let in smo zanj dobili zelo prijazno rejniško družino. Še zdaj nam pošilja fotografije. Otroci se pri nas zelo spremenijo. Te zategle mimike obraza izginejo in se sprostijo.
Kaj pa reništvo za istospolno usmerjene pare, ali to velja?
Zakaj pa ne? Saj najbrž te nihče ne bo vprašal po spolnosti. Če pa, je to nekaj o čemer mora odločati sodišče. Otrok potrebuje osebo, na katero se bo navezal, ki bo topla in bo znala postavit meje. Spolna usmerjenost v tem primeru ni pomembna. Je pa pri nas žal tako, da niti heterospolni pari ne morejo posvojiti otroka, kaj šele istospolni …
Vašemu Kristjanu pa polagam na srce samo to: vzgojitelj je edino upanje za otroka. Nekatere vzgojiteliice opažajo na otrocih brazgotine in ne bodo ničesar rekle. Spet druge pa ga bodo rajši same peljale na pregled, kot pa da bi rekle staršem. V Sloveniji je problem, ker nihče ne reagira, klub otroškim klicem na pomoč. Ignoranca je ena najhujših stvari. Celo udarci so boljši od ignoriranja. No, saj nekateri tako mislijo …
Upamo, da ste se ob branju tega intervjuja vsaj malo postavili v kožo otrok, ki potrebujejo zavetje Palčice in razmislili, koliko jim vaši darovi pomenijo. Še posebej v tem prazničnem času. Ekipa #zaPalčico in vodja Kristjan Veber, se iskreno zahvaljujejo za vsako potrebščino, vso hrano, ki ste jo namenili naši akciji na GCC. Hvala tudi podjetjem Vivapen, Tosama, Violeta Slovenija in EKO LUX, ki so darovali materialne dobrine, akciji pa so se pridružili tudi Vrtci Žalec, Vrtci Šentjur, osnovne šole Ljubečna, Lava in Vojnik ter prostovoljno gasilsko društvo Vrbje. ISKRENA HVALA VSEM! 🙂
