Maja Silovšek, dijakinja 2. i razreda, se je odločila, da bo prve tri mesece letošnjega šolskega leta preživela na Danskem. Kako se ima na severu Evrope, nam je javila ekskluzivno samo za Sledko.
Maja! Prvi vtisi?
Ko sem se odločila za izmenjavo, sem si poskusila ustvariti čim manj pričakovanj, da ne bi bila razočarana. Zato je bilo, ko sem prišla na Dansko, vse zelo zanimivo in razburljivo, ker je bilo vse novo. Že takoj sem spoznala veliko novih ljudi z podobnimi pričakovanji in željo po novih izkušnjah. Ko sem prišla na otok (njena šola se namreč nahaja na otoku Bornhom, op. p.), me je najprej navdihnila lepa in drugačna narava. Zelo lepo je tudi moje mestece. Zares uživam, saj je vse povsod morje. Z mojo družino gostiteljico se dobro razumemo, prav tako tudi z novimi sošolci in prijatelji. Do zdaj res samo uživam in se imam super, upam, da bo tako tudi še naprej.
Kaj te je prepričalo, da si se odločila, da želiš nekaj mesecev preživeti v tujini?
Z izmenjavo me je seznanila šola in takoj se mi je zdela zelo dobra ideja za nove izkušnje, ki jih ne moreš pridobiti doma. Zdelo se mi je zanimivo, da bi preizkusila nekaj novega in razburljivega, da malo »razbijem« svojo vsakdanjo rutino, čeprav mi je moja čisto všeč tudi doma. Zelo rada potujem ter raziskujem nove kraje z drugačno pokrajino in drugačno kulturo. Še sama točno ne vem, zakaj sem si izbrala ravno Dansko. Mislim, da me je najbolj prepričala misel, disi? Kako je? Da tam večina ljudi zna angleško. Prepričalo me je tudi lepa pokrajina, delovni ljudje in to, da na Danskem še prej nikoli nisem bila.
Imaš kaj domotožja?
Domotožja še nimam hudega, saj sem od doma šele malo več kot dva tedna. Zdaj se mi dogaja veliko stvari »na novo« in moj urnik je kar natrpan, zato nimam veliko časa razmišljati o tem, koga pogrešam. Seveda pa ob določenih trenutkih pogrešam svojo družino in prijatelje ter si želim, da bi bili skupaj.
Kako pa je z jezikom? Če se ne motim, pred slabim mesecem nisi ravno blestela v danščini.
Moram priznati, da je danščina jezik, ki ga je težko razumeti in se ga težko naučiti. Nekaj besed razumem, saj so podobne angleščini ali nemščini. V šoli je malo težje spremljati, ker pouk poteka večinoma v danščini. Ker pa večina Dancev obvlada angleščino, sporazumevanje ni problem. Hodim pa tudi na učne ure danščine, zato upam, da se bom čim hitreje naučila tudi njihovega jezika.
Kako izgleda pouk tam zgoraj? Kakšni so sošolci?
Kot sem že rekla pouk poteka večinoma v danščini, zato ga je težko spremljati. Pri nekaterih predmetih dobim enake naloge kot ostali sošolci, a jaz te naloge izvedem v angleščini. Pri nekaterih predmetih pa ne morem ravno sodelovati, zato si med temi urami prepisujem snov iz Slovenije. Sošolci so zelo prijazni, a kot je značilno za Dance, so bolj sramežljivi, zato moram pogovor navadno začeti jaz in ga tudi nadaljevati. A kljub temu imam par zelo dobrih prijateljev, ki mi pomagajo pri pouku in se skupaj zabavamo, ko ni pouka.
Kako se njihov šolski sistem razlikuje od našega? Kateri ti je ljubši?
Šolski sistem je tista stvar, ki mislim, da se najbolj razlikuje med danskim in slovenskim življenjem. Tukaj so ure daljše. Ena učn
a ura traja 90 min in med vsako uro je 30 minutni odmor in čas za malico. Tukaj ima vsak svoj računalnik, ki je pri pouku obvezen. Vse delajo na računalniku, zvezkov in pisal sploh ne potrebujejo. Mislim, da imajo tukaj lažji pouk, saj se učijo večinoma stvari, ki so uporabne za življenje in si jih bodo zapomnili za dalj časa. Zelo malo se morajo učiti na pamet. Ocene pridobivajo večinoma iz seminarskih nalog, ki jih delajo med poukom in doma, na koncu leta pa imajo »glavni« preizkus znanja. Njihov način učenja se mi zdi zelo uporaben za današnje moderne čase, saj so računalniki vse povsod in oni jih znajo izkoristiti. Sem pa zelo navajena načina, ki ga uporabljamo v Sloveniji in se mi v nekaterih primerih bolj uporaben.
Kako bi za nas, Centraše, na hitro opisala Dansko?
Dansko bi opisala kot državo z neprecenljivo naravo in prijaznimi ljudmi. Tukaj pa so ljudje tudi zelo delavni. Skoraj vsak učenec ima po šoli še službo, zato po navadi nimajo časa za druženje. Ljudje se zelo hitro odselijo od svoje družine. Navadno se odselijo, ko končajo srednjo šolo ali pa ko postanejo polnoletni. Država se mi zdi prijetna za bivanje.
Narava na Danskem je skoraj neopisljiva, kajne? Lahko pričakujemo kakšno »Dansko« umetnino, glede na to, da obiskuješ program umetniške gimnazije in si za ustvarjanje zares nadarjena?
Narava je res nepopisljiva, mislim, da se je ni možno »nagledati«. Tukaj sem posnela že veliko slik. Veliko jih še bom, a je pogled v živo še vseeno neprecenljiv. Mislim, da tukaj ne bo nastala nobena velika umetnina. Mogoče pa bo več sreče, ko pridem domov.
Lahko opišeš svoj običajen dan? Je precej drugačen od »celjskega«?
Pouk se mi po navadi začne ob 8.00, če imam srečo včasih celo ob 10.05. Pred poukom si naredim zajtrk in pripravim malico za v šolo. V šolo se odpeljem s kolesom in sem tam do 13.45 ali pa 15.30. Po šoli se odpravim domov, mogoče, če imam čas, malo spočijem in potem grem na različne dejavnosti. Proti večeru si z družino naredimo večerjo in jo skupaj pojemo. Preden pa gremo v posteljo, si skupaj privoščimo skodelico čaja in kaj sladkega za pod zob. Mislim, da se »dansko« življenje bistveno ne razlikuje od »celjskega«.
Kako preživljaš prosti čas?
Nimam veliko prostega časa, ko pa ga imam, ga skupaj z mojo “sestro” izkoristiva za šport. Med dnevom se z družino ne vidimo pogosto, saj ima vsak svoje dejavn
ost. Proti večeru smo vedno skupaj in se pogovarjamo o preteklem dnevu. Med vikendi, pa se skupaj odpravimo na izlet.
Kaj misliš, da boš pridobila s to izkušnjo?
Mislim, da bom s to izkušnjo pridobila ogromno samostojnosti in samozavesti. Menim, da bom pridobila tudi več znanja o angleškem in seveda danskem jeziku. Spoznala bom tudi veliko različnih običajev, navad ter veliko različnih novih ljudi s celega sveta. Videla bom še delček sveta, ki ga še nisem in ta del še bolje spoznala ter ga lahko primerjala s svojim življenjem v Sloveniji. Izmenjavo priporočam vsem, ker je to zares dober način za širjenje obzorij. Mislim, da je ta izkušnja neponovljiva. Zapomnil si jo bom za vse življenje. Če imate to možnost, jo izkoristite. Mislim, da vam ne bo žal.
Maji želimo obilo norih doživetij še naprej. Srečno, Maja! 🙂
Aljaž Primožič
