Dijakinja 3. E razreda, Lara Novak, je v preteklem mesecu na državnem tekmovanju iz španskega jezika osvojila ne samo odlično, temveč neprecenljivo – prvo mesto. O njenih občutkih in ljubezni do tega jezika jo je povprašal tudi Sledko.
SLEDKO: Kdaj si se prvič srečala s španščino?
LARA NOVAK: S španščino sem se prvič srečala preko televizije. Veliko mojih vrstnikov je gledalo španske nadaljevanke. Iz zanimanja sem tudi sama začela brskati po programih, a me je bolj kot zgodbe teh nadaljevank pritegnil jezik. S tem znanjem sem se začela učiti španščine in zelo hitro ugotovila, da to niti približno ni dovolj. Potrebno je veliko več dela in truda. Hotela sem se še bolj poglobiti in začela raziskovati, saj sem želela čim več izvedeti o dogajanju v Španiji. Nisem si mislila, da bo postala zame tako pomembna. K srcu mi je prirasla, ko sem prvič potovala v Madrid. Menim, da so jeziki zelo pomembni, ponudijo veliko novih izzivov, človeka pritegnejo k potovanju in spoznavanju različnih kultur.
S: Kaj te je pritegnilo k španščini?
LN: K španščini me je pritegnila njena melodičnost. Je poseben jezik, ki se od ostalih razlikuje tudi po posebnostih v pisavi. Zelo rada spoznavam različne kulture, plese kot je na primer flamenko, zgodovino držav, glasbo, njihovo bogato zbirko filmov, nove ljudi in njihove temperamente.
S: Kako dolgo se učiš špansko?
LN: Španščine sem se začela učiti v prvem letniku gimnazije. V osnovni šoli so mi bili najbolj pri srcu jeziki, kjer sem vedno imela profesorje, ki so me veliko naučili in mi tako približali ta prelep svet. Želela sem se naučiti španščine, kar pa v moji bližnji okolici ni bilo mogoče. Živim v Rogatcu in zato mi prevoz vzame veliko časa. Kljub temu pa mi ni žal, da sem se odločila za Gimnazijo Celje-Center, ki mi je med drugim ponujala možnost učenja španščine.
S:Kako si se pripravljala na tekmovanje?
LN: Letošnja tema državnega tekmovanja je bila Baskija, ena izmed sedemnajstih avtonomnih pokrajin Španije. Iskala sem informacije o značilnostih, športih, gastronomiji, zgodovini. Brala sem španske knjige, poslušala pesmi in si ogledala filme. Tako sem bogatila svoj besedni zaklad. Napisala sem veliko spisov, v katerih sem uporabljala časovne oblike, ki se jih v razredu še nismo učili. Pregledala jih je profesorica španščine, ga. Lučka Rednak. Zelo sem ji hvaležna, da si je vzela čas, me usmerjala in opozorila, na kaj vse moram biti pozorna. Brez tega mi ne bi uspelo.
S: Kakšni so bili občutki ob novici, da si državna prvakinja?
LN: Ko sem na razglasitvi rezultatov slišala svoje ime, nisem mogla verjeti. Bila sem v šoku, tako da sploh ne vem, kako sem prišla na oder. Šele ko je bila nagrada v mojih rokah, sem se počasi začela zavedati, kaj se dogaja. Bila sem neizmerno srečna in presenečena, ker takega dosežka nisem pričakovala. Že v osnovni šoli sem se udeleževala državnih tekmovanj iz angleščine in klavirja, zato se zavedam, da je potrebno veliko dela, vztrajnosti in seveda sreče. Nikoli ničesar ne pričakujem, ker mislim da je bolje biti presenečen kot pa razočaran.
Za konec pa Lari sporočami, da smo ponosni nanjo in njeno ljubezen do jezika, ki jo je pripeljala tako daleč. Pa uspešno jezikovno pot še naprej!
