Intervju: LANA ŽAGER

Lana Žager, dijakinja 3. i, se že dober mesec mudi na Islandiji, in sicer v okviru mednarodne dijaške izmenjave programa AFS. Islandija je znana po lepih pokrajinah in Lana v intervjuju to samo potrjuje. V nadaljevanju je za Sledko razkrila nekaj prvih vtisov o tej nenavadni deželi in o izmenjavi.

 1. Zakaj si se odločila za izmenjavo?
Moja sošolka je lansko šolsko leto odšla na Dansko in ko sem videla, kako se je tam zabavala ter spoznala novo kulturo s čisto drugačne perspektive kot jo na primer lahko kot turist, sem se tudi sama začela zanimati za izmenjavo. Zelo rada potujem in spoznavam nove ljudi, izmenjava pa mi je tako dala edinstveno priložnost za to.

 2. Zakaj ravno Islandija?
Skandinavske dežele so me že od nekdaj privlačile.  O tem delu Evrope sem slišala veliko lepega, kako so ljudje tam srečni, da imajo zelo dober šolski sistem in da so države na splošno zelo urejene.

Sama se med drugim zanimam tudi za astronomijo in Islandija je perfekten košček sveta za raziskovanje neba. Pozimi namreč dobiš nekaj dodatnih ur teme, poleg tega pa svetlobnega onesnaževanja skoraj ni. Tukaj so pogoste tudi severne luči in z veseljem povem, da sem jih že imela priložnost opazovati.

Islandija me je še dodatno pritegnila zaradi njene izoliranosti in osamljenosti glede na druge države. Je namreč otok in njeni prebivalci se zelo trudijo, da bi jo ohranili takšno kot je, da je ne bi globalizacija preveč spremenila.

Seveda pa moram omeniti tudi naravo, ki je res neverjetno lepa!

 3. Kako se življenje tam razlikuje od tistega v Sloveniji?
Kakšnih večjih sprememb po pravici nisem opazila.

Živim v zelo mali vasici s približno 300 prebivalci. Ljudje tam prosti čas preživljajo drugače kot ga mi v Sloveniji. Tukaj ne hodijo v nakupovalne centre, trgovine, tukaj ni nobene kavarne, kina ali bazena, torej si krajšajo čas na drugačne načine. Med toplejšimi meseci veliko hodijo na sprehode v naravo, v tem jesensko-zimskem času, si lahko to le redko privoščijo, saj ti močan veter prepreči tudi najkrajše sprehode.

Precej drugačna je tudi njihova prehrana; jedo veliko mesa in malo zelenjave. Jaz pa sem na srečo pristala pri družini, ki se prehranjuje podobno kot mi in lahko ob obrokih dobim malo več zelenjave. Ta na žalost ni tako okusna kot v Sloveniji, saj je vse uvoženo.

 4. Kako se ti zdi Islandija? Prvi vtisi?
Na začetku, ko sem se peljala do mojega novega doma, sem lahko samo gledala skozi okno, ker ti pokrajina res vzame dih. Je veliko bolj zelena kot bi človek pričakoval. Polja lave so pokrita s travo in mahom. Islandija ima prav tako neverjetno število slapov, samo na moji poti do šole jih vidim več kot deset. 😉

 5. Kaj se ti je doslej najbolj vtisnilo v spomin?
Moja šola ima pogled na goro Kirkjufell, ki je ena izmed najbolj fotografiranih gor v Evropi. Vsak dan lahko sedem in gledam ven ter vsakič znova me očara. S šolo smo šli že na dva pohoda, enega tudi okoli bližnjih hribov. Ko smo prišli na vrh in pogledali v dolino, si lahko videl daleč naokoli in morje, ki mu ni bilo konca. Ampak tudi, ko si bil tako visoko, so se za tabo še kar dvigovale gore, vrhovi pa so že pokriti z letošnjim snegom. Imamo tudi ledenik, ki se sicer počasi topi, ampak meni se vseeno zdi mogočen in čudovit.

6. Kje živiš in v katerem jeziku se sporazumevaš?
Živim na zahodu Islandije v mali vasici Hellissandur. Najprej sem mislila, da se ne bi bilo mogoče izgubiti, ampak vam povem, da je vse mogoče 😉 . Je najbolj zahodna vas na polotoku Snæfellsnes. Moja šola je v malo večjem kraju s 1000 prebivalci, oddaljena pol ure vožnje z avtobusom.
Pogovarjam se v angleščini, malo se poskušam naučiti islandščine, ampak še nimam učitelja. Opažam, da vsak dan razumem malo več, ko poslušam sošolce med pogovorom. Res upam, da bom do konca moje izmenjave lahko že imela kakšen pogovor z njimi v islandščini. Čeprav znajo vsi lepo govoriti angleško, se v vsakdanjih pogovorih vseeno ne pogovarjajo v angleščini.

 7. Kakšne so prednosti/slabosti Islandije?
Šola tukaj je veliko bolj sproščena. Odnosi med dijaki in učitelji je že skoraj prijateljski. Nimajo nazivov kot na primer gospa, gospod, profesor itd., ampak se kličejo kar po imenu. To se mi zdi dobro, saj se lažje pogovoriš z njimi, če česa ne razumeš. Imajo tudi veliko prostega časa, jaz imam skoraj več prostih ur kot pa samega pouka, kar se mi zdi dobro in hkrati tudi slabo. Vso nalogo lahko narediš kar v šoli, kjer imaš učitelje vedno na razpolago. Mi je pa velikokrat tudi dolgčas, sploh kadar nimam veliko naloge. Ker je to kraj z res malo ljudmi, se vsi poznajo, kar mi je zelo všeč. Poznajo se že od otroštva zato so zelo povezani in se dobro razumejo. V času odkar sem tu, še nisem videla, da bi se kdaj prepirali.

Slabost, ki mi pride takoj na misel, je vreme. Veter je tukaj izredno močan, včasih komaj hodiš. Velikokrat tudi dežuje in ker zaradi vetra nimajo dežnikov, moraš hoditi v dežju brez dežnika, zaradi česar ti veter vodo prši v obraz in je skoraj nemogoče gledati.

 8. Že razumeš kaj njihovega jezika?
Znam se predstaviti in povedati, da ne govorim islandsko. Pri enem predmetu, ki nima prevoda, ampak se pogovarjamo o zdravju, igramo razne športe in spoznavamo praktične nasvete za življenje, me učitelj spodbuja, da kakšno nalogo, kjer ni treba toliko pisati, naredim v islandščini, kar mi veliko pomaga. Včasih lahko razumem temo pogovora, čeprav na vprašanja vedno odgovarjam v angleščini. Ampak zmožnost, da bi lahko tekoče govorila islandsko je še daleč stran.

 9. Kakšna so bila tvoja pričakovanja glede izmenjave?
Najbolj sem si želela spoznati nove ljudi, kar mi je tudi uspelo. Na začetku septembra smo imeli zabavo. To je bila za njih poletna zabava torej so imeli oblečene majice s kratkimi rokavi in kratke hlače, pri šestih stopinjah Celzija. Tam so bili vsi veliko bolj zgovorni kot so v šoli in sem jih tako lahko tudi bolje spoznala. Z mojo družino se zelo dobro razumemo in sem zelo srečna, da sem jih spoznala.

Zelo sem se veselila tudi pokrajine. Med vikendi se peljemo po polotoku, kjer mi moja družina pokaže plaže, jame, slapove itd. S šolo gremo tudi na kakšen izlet, tako da se mi zdi, da se je tudi to pričakovanje uresničilo.

Moj cilj pa je bil iti na izmenjavo s čim manj pričakovanji, da ne bi bila preveč razočarana, če se kakšno nebi uresničilo.

 10. Kako dolgo boš na Islandiji?
Prispela sem 17. avgusta in odhajam 2. decembra tako, da bom tu malo dlje kot 3 mesece. Domov bom prispela šele 6. decembra, ker imamo vsi, ki smo šli na trimesečno izmenjavo v Evropi še štiridnevni  zaključni kamp v Bruslju.

 11. Imaš kaj domotožja?
Ja, malo pogrešam Celje. Po parih tednih v vasici sem ugotovila, da je naše mesto bolj zanimivo kot sem prvotno mislila. Pogrešam tudi jesen in kako se listi obarvajo v jesenske barve, ker tukaj ni nič dreves. Močno pa pogrešam tudi svoje prijatelje. Po drugi strani pa me kar malce boli, ko ugotavljam, da je tretjina izmenjave že mimo. Seveda pogrešam domači kraj, prijatelje in družino, ampak imam nove prijatelje tukaj in ko enkrat grem, je vprašanje, kdaj jih bom spet videla … Imam občutek, da bo prvih nekaj dni doma super, a potem bom počasi ugotovila, da se na Islandijo ne bom vrnila  še kar nekaj časa (vrnila se pa še sigurno bom!) in tako se v bistvu niti ne veselim konca izmenjave.

 12. Kako zgleda tvoj tipičen dan?
Zjutraj vstanem ob sedmih, ob osmih grem na avtobus do šole in sem do štirih v šoli. Eden od zanimivih predmetov, ki jih imamo na urniku, je joga, ki jo imam nekajkrat na teden in to je verjetno predmet (poleg angleščine, ker tam lahko razumem o čem teče tema), ki se ga najbolj veselim. Nekajkrat na teden grem v fitnes, ker doma treniram atletiko, ampak tukaj zunaj enostavno niso pogji niti za hojo, kaj šele za kaj drugega. Doma pa ponavadi naredim kaj za šolo, mogoče ponovim kaj islandščine in se pogovarjam z mamo gostiteljico. Ker nimamo kaj zanimivega za delati zunaj, ponavadi pogledava kakšen film in tako se moj dan tudi konča.

Med vikendi grem po navadi kam ven, pogledati kakšno znamenitost ali pa v bližnje mesto v eno izmed večjih in cenejših trgovin (Islandija je namreč izredno draga).

Lani se zahvaljujemo za odgovore in ji želimo, da kar se da uživa vse do konca islandske avanture.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja