Intervju: Kristjan Veber

V današnjem intervjuju se bomo pogovarjali s Kristjanom Vebrom, nekdanjim dijakom Gimnazije Celje – Center. Kristjan je študent predšolske vzgoje na Univerzi v Mariboru in pobudnik številnih dobrodelnih akcij (#zaPalčico, #zaMaloHišo, #enostavnočlovek). Njegov najnovejši projekt – Misija človek je letos podprla tudi Evropska unija iz evropske solidarnostne enote.

• Si bivši dijak GCC. Kakšne spomine imaš na šolo? Bi rekel, da ti je le ta pomagala zrasti v osebo, kakšno si zdaj?

Na srednješolske dni imam res zelo lepe spomine. Vsekakor mi je GCC dala ogromno kompetenc in znanja, ne samo na področju šolske snovi, temveč tudi na področju vodenja projektov in pomoči drugim, ki jo potrebujejo.

• Obiskuješ Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer predšolska vzgoja. Kje se je pojavila želja po delu z otroki? Želiš na tem področju delovati tudi v prihodnosti?

Že od nekdaj sem vedel, da želim delati v vrtcu. Preprosto obožujem iskrenost otrok, ki ti »brez dlake na jeziku« povedo, kaj si mislijo o tebi in pri tem ne ovinkarijo. To je eden izmed glavnih razlogov, zakaj mi je moj poklic všeč. Sicer dvomim, da bom v prihodnosti deloval prav v vrtcu, saj so se mi odprle možnosti za zaposlitev tam, kjer lahko vplivam na razvoj 500+ otrok letno. Ta ponudba mi daje več elana, saj imam preveč energije, da bi bil ”zaprt” v igralnico z 22 otroki. Pa ne me narobe razumeti, absolutno je delo že z 22 otroki težko, vem. Ampak preprosto povedano imam preveč energije, ki pa jo res želim deliti s čim več otroki. Želim jim pomagati pri razvoju, odkriti njihova šibka razvojna področja in pri le teh pomagati.

• Ne dolgo nazaj si s strani Mladinskega sveta Slovenije postal Naj prostovoljec za leto 2019 med moškimi do 19 let. Kako se je začela tvoja prostovoljska in kasneje humanitarna pot? Imaš pri delovanju kakšnega vzornika?

Leto 2017 je bilo prelomno. Takrat se je vse začelo z dobrodelno akcijo #zaPalčico, leto kasneje sem organiziral akcijo #zaMaloHišo, zdaj pa že dve leti vodim dva večja projekta. Prvi je bil izpeljan lansko leto – #enostavnočlovek, letos in pa v naslednjih letih pa akcija pod istim imenom – Dobrodelni projekt: Misija človek. Ponosno lahko povem, da letos projekt podpira tudi Evropska unija iz Evropske solidarnostne enote.

Vzorniki so mi vsi prostovoljci, ki delujejo pri projektu. Njihova energija, pripravljenost pomagati in nasmeh mi res ogromno pomenijo.

• Tvoje akcije v večini temeljijo na pomoči ranljivim skupinam ljudi (socialno ogroženim, starostnikom, otrokom v kriznih centrih…). Kako poteka pot od načrtovanja do izvedb akcij?

Ogromno, ampak res ogromno je birokracije. Sploh letos, ko je projekt podprla tudi Evropska unija. Dopisi za zbiranje, finančni načrti, grafike, medijski načrti … Ampak vse to počnem z velikim veseljem, saj vem, da bomo na koncu akcije zbrali ogromno potrošnega materiala, ki bo namenjen ljudem v stiski. Novembra smo začeli z zbiranjem, ki bo trajalo vse do 18. decembra. Konec decembra bomo peljali zbran material v varne hiše, zavetišča in materinske domove.

• Pred kratkim si izdal svojo prvo knjigo »Košček mojega srca«. Kje si dobil inspiracijo za pravljico in o čem govori? Je osrednja tema knjige aktualna tudi v današnjem času? Kdo po tvojem mnenju se lahko poistoveti z glavnim junakom Tilom?

Knjiga Košček mojega srca je nastala, tako kot večina mojih projektov – v izpitnem obdobju, kjer samo iščem rešitve, kako se izogniti učenju😉. Inspiracija je prišla kar tako, kot pri znani avtorici J.K. Rowling.

3. junija 2020 sem se odpravljal spat, nisem razmišljal o ničemer pomembnem, nakar mi naenkrat mimo glave švigne, v dobesednem navedku ”deček, ki deli koščke srca med ljudi”.

Bil sem prelen, da bi si to zapisal in sem rekel, če se tega spomnim naslednji dan, bom to tudi zapisal.

Zatem je čez en teden nastala prva verzija otroške knjige, z naslovom Deček s srcem. Katastrofalen naslov, hvala bogu za dobro lektorico (smeh). Tematika je še kako aktualna za današnje čase, saj so vrednote, kot so pogum, ljubezen in upanje izrednega pomena. Vsak se mora zavedati, da v težkih situacijah ni sam. Kolikor poznam Tila vem, da se trudi iz neba karseda pomagati. Mi ne verjamete? Tista zvezda, ki na nebu najbolj sveti v večeru, je on. Na oddaljenem planetu. Zaprite oči, zaželite si nekaj, ali mu pa zaupajte težave. Poslušal vas bo in z veseljem pomagal. V to sem prepričan.

• Veljaš za izjemno pozitivno in nasmejano osebo. Od kod črpaš vso to nalezljivo, optimistično energijo?

Preprosto povedano – iz srca. To kar čutim, to dajem.

”V življenju bodi kot svetilnik. Sij s svojim žarom tako, da bodo to opazili ljudje, ki so kot ladje na razburkanem morju z izgubljenim upanjem. Vrni jim ga.”

• Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Uf, kar veliko jih je. Dobrodelni, novi projekti – to lahko zaupam za zdaj. Potem nekaj ”strokovnih” projektov iz moje stroke, pa še kakšna otroška knjiga bo na vidiku. Sicer pa se z načrti ne obremenjujem preveč. Čakam na pravi trenutek in ideje. Trije zgoraj omenjeni projekti so se porodili kar tako, kot večina idej. Ne bom na silo ustvarjal nečesa, če ni od srca. S tem, ko se pod nekaj podpišem, želim, da je to narejeno ne samo z znanjem in izkušnjami, ampak z ogromno mero ljubezni.

• Je kakšen dogodek ali zgodba s projektov, ki se te je še posebej dotaknila? Zakaj?

Veliko je takšnih trenutkov, ki zarežejo globoko in za vedno v srce. Dotakne se me vsak objem, nasmeh, neka iskrica v očeh ljudi, ki se je ne da opisati. Najbolj pa se me dotakne to, da še znamo biti ljudje in pomagati sočloveku v stiski. To mi daje ogromno elana in pozitivne energije in pa predvsem, upanja.

Kristjanu se zahvaljujemo za odgovore in mu želimo obilo uspeha pri projektih!

Š. K.