Utopija. Svet, v katerem želim živeti. Sanje ali vendarle mogoča resničnost?
O vsem tem se je marsikateri dijak naše šole letos spraševal. GCC se je namreč izredno uspešno predstavila na likovnem, literarnem, fotografskem ter filmskem natečaju Evropa V Šoli 2017, ki se je letos poglabljal v ideale namišljenega sveta. Med prejemniki najvišjih priznanj v regiji sta bili tudi dijakinji Ana Kolšek Orlač in Jona Veber iz 3. i, ki sta s pomočjo Regine Jakšič posneli film z naslovom Očiščeni vsega slabega.
Pozdravljeni! Sodelovali sta na natečaju Svet, v katerem želim živeti. Kje bi pa najraje živeli? V resničnem ali imaginarnem svetu utopije?
Jona: V imaginarnem svetu, saj mi realni svet večkrat podre plane ali pa me razočara.
Ana: Jaz bi pa ravno obratno. Raje bi živela v realnem svetu, kjer s polno zavestjo vem, kaj se dogaja. Imela bi pa vsekakor nek svoj imaginarni svet v glavi, kamor se lahko odmaknem, kadar mi realni svet ne prizanaša.
Svet danes res ne prizanaša. Sta zato za film izbrali tako temačno vzdušje?
A: Vsekakor. Na vsak način si želiva izpostaviti to temačnost in narediti nekaj, s čimer lahko prineseva na ta svet vsaj nekaj son
ca.
J: Jaz se osebno raje spuščam v teme s temačnim vzdušjem, ker menim, da se sporočilo bolj dotakne gledalca
Z izbrisom “svinjarije” z obraza postavita stvari nazaj v svoj red …
Obe: Tako je! (smeh)
Kje pa se po vajino skriva tisto glavno smetišče današnjega sveta?
J: V glavah ljudi.
A: Smetišče izvira iz dvoličnosti človeka. Na nek način se ljudje pretvarjajo da so dobri, ampak delajo stvari samo za svojo korist in ogled.
Kaj pa je vama rojilo po glavah, ko sta ustvarjali ta film?
A: Nekako sva razmišljali pri sebi ali sva midve tudi takšni “umazani” osebi in kaj bi lahko naredili, da se očistiva te grdobe.
J: Po parih poskusih snemanja sva se že vživeli v vlogo in z mimiko izrazili sporočilo.
In kaj sta ugotovili? Mar ni vsak od nas umazan lastnih čustev?
J: Tega pa ne razumem najbolj.
A: Jaz pa.
J: Daj, reci nekaj, jaz pa se bom strinjala. (smeh)
A: Vsi smo grešniki. Lahko pa se vsaj potrudimo, da se spremenimo in začnemo misliti. Ne samo z glavo, ampak tudi s srcem. Nekateri pa si samo nadenejo masko in mislijo, da svet ne vidi, da so tudi oni navadni smrtniki in da bodo umrli s svojimi grehi.
J: To si pa lepo povedala. (smeh)
Če preidemo na rdečo nit natečaja, za katerega je bil posnet film – kakšen je za vaju idiličen svet?
J: Idealen svet bi bil mešanica realnega in imaginarnega sveta, saj ti realni svet ne prepušča toliko svobode, čeprav se včasih izdaja za takšnega.
A: Zame je popoln svet prostor, kjer ljudje živijo predvsem z ljubeznijo kot najpomembnejšo vrednoto, ki razbije vsa nasprotja, sovraštva. Ne smemo biti tako sebični in poskrbeti moramo drug za drugega, saj je to vse kar imamo. In tako kot je Ed Sheeran zapel od eni izmed svojih pesmi: “Love could change a world in a moment, but what do I know” …
Bomo to kdaj dosegli?
J: Če nadaljujemo s takšnim pristopom do sveta, tega še dolgo ne bomo dosegli.
A: Kanček mene upa, da bi se to uresničilo še predenj umrem, drugače pa dvomim, da bomo to kdaj dosegli, saj smo preveč različni in imamo različna mišljenja, ki jih je težko uravnovesiti.
Pomembno pa je, da na takšne stvari opozarjamo. Tudi z umetnostjo. Hvala vama za energijo, ki jo oddajata skozi film in ta pogovor. Čestitke v imenu Sledko ekipe!
J: Odzivi na ta video so nama dali zagon za nadaljnje razmišljanje o novih projektih!
A: Hvala za čestitke. Imejte se radi.
A. P.
