Intervju: Anže Lečnik

Anže Lečnik je dijak 3. Č splošne gimnazije, ki je na GCC poznan kot tisti, brez katerega si prireditev in koncertov preprosto ne moremo predstavljati. Multiglasbenik poleg bobnov igra še klavir, kitaro, ksilofon in cajon, slabo polovico svojega časa na šoli pa preživi na vajah z različnimi glasbenimi skupinami. Hmm, le kako se na to odzove njegova razredničarka? 😉

Kaj je zate glasba in kaj ti pomeni?
Glasba je zame postala način življenja. Vsak dan poskušam vaditi vsaj 2 uri in med vikendom po 3 ure na dan. Veliko časa namenim tudi poslušanju glasbe in vajam z različnimi bendi. Tako, da je glasba postala zame nekaj nenadomestljivega.

Se spomniš trenutka, ko si se prvič v življenju srečal z glasbo?
Moje prvo srečanje z glasbo je bilo dokaj nerodno in ponesrečeno. V 4. razredu sem namreč dobil pri glasbi za ritmično ploskanje enko. Poskušal sem jo popraviti, vendar je v prvem poskusu nisem, v drugem poskusu pa sem dobil štiri. Čez 2 meseca sem mami povedal, da bi rad šel v glasbeno šolo za tolkala. Lahko si samo mislite, kakšno je bilo njeno mišljenje, glede na pridobljene ocene pri glasbi. Čez 2 leti sem jo prepričal, da pa le poskusim z glasbeno šolo in obiskujem jo še danes.

Bil si član mnogih skupin. Se spomniš vseh njihovih imen? Član katerih pa si zdaj?
S prvo zasedbo sem igral v 8. razredu osnovne šole. Spremljali smo zbor in imeli tudi samostojne točke. V 9. razredu smo s sošolci naredili svoj prvi bend Ranivok s katerim smo nastopili na nekaj prireditvah. Ko sem prišel v srednjo šolo sem se najprej pridružil šolski zasedbi The Šlagers, kasneje pa smo ustanovili še svojo pop rock skupino The Takeover. Včasih pomagam zasedbi The Minors. Verjetno pa se bom v kratkem pridružil še eni zasedbi, ki igra predvsem glasbo iz 60ih in 70ih.

Katera je tvoja najljubša zvrst in zakaj?
Nekako nimam najljubše zvrsti. Poslušam in igram vse od jazza, latina, rocka, funka in tako naprej. Vsak stil je na svoj način poseben, se igra na drugačen način, zahteva svoj pristop in se izraža na drugačen način.

Se ti zdi, da je GCC v teh dobrih dveh letih vplival na razvoj tvoje osebnosti in mogoče tudi na tvoj pogled na glasbo?
GCC je definitivno vplival na moj pogled na glasbo. Verjetno so me ravno številni nastopi in projekti na GCC prepričali, da bi se rad v življenju ukvarjal z glasbo. Na tem področju nam Center res omogoča, da se razvijamo. Spoznal sem številne nove glasbenike in prijatelje, ki so zame postali nenadomestljivi. Vsak izmed njih je poseben. Še posebej pa bi rad omenil Anžeta Zaveršnika, ki me je ogromno naučil o glasbi in delovanju v bendu. Je pa tudi odličen glasbenik in prijatelj.

Bliža se 4. letnik. Na kateri faks se nameravaš vpisati?
Trenutno še ne vem, na kateri faks se bom vpisal. Razmišljam za enega v bolj naravoslovni smeri. Vzporedno s faksom pa bi se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet.

Kakšni pa so tvoji dolgoročni cilji? Kdaj sanjaš o tem, da bi bil član uspešne glasbene skupine, ki bi hodila na velike turneje?
Kot vsi bi rad najprej končal srednjo šolo kar se da uspešno. Potem bi se vpisal na faks in vzporedno na KGBL. Po končanem faksu bi se poskušal čim bolj ukvarjati z glasbo. Imam več malo bolj “visoko letečih” želja, kot so na primer, da bi igral v kakšnem priznanem big bandu ali komercialnem bendu. Z veseljem bi odšel na kakšno turnejo, prav tako bi pa kdaj igral v kakšnem televizijskem bendu in sodeloval v različnih glasbenih projektih.

Kako preživljaš čas, ko nisi na vajah katere izmed glasbenih skupin?
Kadar nisem na vajah posvetim dosti časa šoli (delanje domačih nalog in učenje) in vadenju za glasbeno šolo. Ostali čas, kar ga ostane, pa porabim za druženje s prijatelji (najpogosteje ob kavi), poslušanju glasbe.

Imaš življenjski moto, ki mu zvesto slediš?

Glasba ni hobi, je način življenja. Hobi je štrikanje.

~Anže Zaveršnik, 2017

Imaš kakšen nasvet za bralce?
Počni to, kar rad počneš. Nameni temu čim več časa, šola lahko včasih tudi malo počaka. Postani dober v tem in najdi način, da te to osrečuje in “dviga” skozi celotno življenje. Na koncu nam tudi odličen uspeh ne koristi, če smo nesrečni.

Hvala za odgovore Anže! 🙂

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja