Med jesenskimi počitnicami sta Ana Kolšek Orlač in Klementina Zavšek, obe 4. i, raziskali glavno mesto Španije – MADRID. Mesto raziskovali od 28. 10. do 2. 11., ob tem pa se jima je pripetilo veliko zanimivih dogodivščin, nekatere sta nam celo razkrili! 😉
Najprej najpomembnejše vprašanje … Zanata špansko?
Klementina: Španščina je edini jezik, za katerega sem res pokazala zanimanje, ki je prišlo samo od sebe. Na GCC sem se tako odločila, da poleg angleščine in nemščine kot 3. tuj jezik vzamem španščino, kar sicer zame kot dijakinjo UG ni bilo obvezno. Tako sem se jo učila leto in pol, v prihodnosti pa imam namen obiskati kakšen jezikovni tečaj.
Ana: Sama ne znam špansko. Nekaj malega sem se naučila iz teh španskih limonad, ki sem jih gledala v otroštvu, nekaj pa tudi na samem potovanju v Madrid. Vsaj teh nekaj besed, ki se jih uporablja vsak dan in da sem se lahko kaj malega zmenila v trgovini. Je pa pri mojem pogovarjanju s Španci prevladovalo kriljenje z rokami in pa pantomima. Španci so zelo trmasti in komaj kaj znajo angleško. Pa se zmeni kakor veš in znaš.
Zakaj sta se odločili, da bosta raziskali Mardid?
Klementina: Ker me je prej omenjeno španščina res navdušila, me je posredno začela zanimati tudi sama Španija. Prvotno sem želela v Španijo odpotovati z GCC med OIV, ker pa to ni uspelo, sem imela namen iti v lastni režiji. Tako me je nekega dne poklicala Ana in čisto spontano vprašala, če grem z njo v Madrid. Nisem dolgo odlašala. Španija je namreč res domovina svetovno znanim umetnikom, ki so prav tam ustvarili svoja najodmevnejša dela. Cilj je torej bil raziskovanje umetnosti v največjem možnem obsegu.
Ana: Neko jutro, ko sem imela prosto uro sem doma malo pregledovala ponudbe za potovanja. Takoj sem se spomnila na Madrid. Pomislila pa sem tudi, koga bi vzela s seboj, saj sama ne bi potovala in iskala sem nekoga, ki pa si tako močno želi videt Madrid, kot si ga tudi sama. In takoj sem se spomnila na Klementino. Ona je po srcu čista Španka. Vse kar je v zvezi s Španijo in španščino, ona to ljubi. Kar na lepem sem se odločila, ja, grem v Madrid, pa če je konec sveta. Takoj sem poklicala Klementino in jo vprašala, če bi šla z mano. Najprej je mislila, da jo vlečem za nos, ko pa je videla, da sem resna, se je zelo res ZELO razveselila. S tem se je začela organizacija za najino potovanje v Madrid.
Zakaj ravno ta termin?
Klementina: Ta termin sva izbrali, ker je dan pred letom Ana dopolnila 18 let, kar je tudi bil pogoj za bivanje v hostlu. Poleg tega, pa sva želeli odpotovati med počitnicami, da sva lahko odmislili šolske obveznosti.
Ana: Ta termin sem si želela, saj sem bila v tem času stara 18 in sem si rekla, da potrebujem nekaj, s čimer si bom začrtala pot v odraslost. Na dan dobrodelnega koncerta, 27. 10., sem dopolnila 18 let, in še isti večer odpotovala v Madrid.
Sta odšli sami? Kako sta potovali, koliko časa, kdaj sta se vrnili …?
Klementina: Ja, odšli sva sami. Letalski karti sva imeli rezervirani iz letališča Milano Malpensa
do letališča v Madridu. Z Go opti prevozom sva se peljali iz Ljubljane do Milana in potem nazaj iz Milana do Ljubljane. Tam sva bivali v Cat’s hostlu in se 6. dan vrnili z nočnim letom.
Ana: Na začetku se nama je celo zdelo malo čudno, bili sva potovati s šolo in družino, ne pa kot posameznici. Kot s šalo sva se spraševali, kje so najini sošolci, saj sva imeli občutek, da bi morali biti z nama. Na potovanje sva odšli 28. 10. – 2. 11. Potovali sva z letalom. S prevoznikom GoOpti sva šli do letališča Malpensa v Italiji, iz koder sva v opoldnevu odleteli v Madrid. V Madrid sva prispeli v popoldanskih urah.
Sta izvedeli kaj novega, kar Slovenici (še) ne vemo o Madridu/Šapaniji?
Klementina: Verjetno ne vemo oz. vsaj midve sva bili presenečeni, kako so Španci nezadovoljni ljudje. Pričakovali sva res neko energijo, živahnost, okoli naju pa so bili bolj nesrečni ljudje. Nič hudega, sva midve bili pa zato še večja sončka! 🙂
Ana: Španci delujejo zelo depresivno. Zdelo se nama je, da so otožni in da imajo zelo veliko skrbi. Midve sva bili z njimi pravo nasprotje. Veliko pa je tudi revščine. Veliko je brezdomcev, med katerimi je tudi veliko žensk.
Kaj vama je najbolj ostalo v spominu?
Klementina: Težko bi izbrala kaj mi je najbolj ostalo v spominu. Verjetno trenutek, ko sem na steni pred sabo videla Picassovo Guernico. Gre za izjemno delo velikih dimenzij, ki naju je res pustilo brez besed. Drugače pa vse galerije, ki sva jih pogledali, ker je neverjeten občutek, ko vidiš vsa ta slavna dela, o katerih se pri umetnostni zgodovini učiš zgolj preko slikovnega gradiva, v živo.
Ana: Nasplošno toplo špansko vreme in prijazni ljudje. Pa seveda galerije in slavna dela španskih umetnikov.
Se vama je pripretila kakšna zanimiva dogodivščina?
Klementina: Ja, veliko je anekdot, nekatere bolj, druge manj posrečene. Verjetno me je najbolj stisnilo, ko mi je nek mlad gospod skoraj ukradel denarnico z vsemi dokumenti in telefon na podzemni. Še zdaj sem neverjetno hvaležna punci, ki me je dvakrat prijazno opomnila, naj pazim na nahrbtnik. Dejstvo je namreč, da se je to zgodilo dan pred letom, kar bi nedvomno otežilo vrnitev domov, sploh zato, ker nisem imela s seboj kopije osebne izkaznice.
Ana: Prav zares bi nama to otežilo let.
Kakšen nasvet za vse, ki si želijo raziskati Madrid?
Klementina: Madrid je res izjemno mesto. Za turista še toliko bolj, ker ima ogromno točk, ki jih je res nujno videti. Osebno res priporočam potovanje, ker je res mesto z velikim karakterjem. Obe sva imeli pričakovanja, ki pa so bila nična v primerjavi z dejanskim stanjem. Neverjetna doživetja in izkušnje, ko na lastno pest raziskuješ neznano mesto.
Ana: Pojdite. Ne bo vam žal. Je zelo sproščujoče in enostavno. To je moje prvo potovanje v neko mesto, državo, kjer sem se takoj navadila ritma tamkajšnega življenja. Prišla sem v Španijo pa se mi je zdelo, da sem tam že cel mesec. Tudi sistem, ki je na voljo turistom je zelo enostaven. Lokacije so zelo dostopne in vredne ugleda.
Ani in Klementini se zahvaljujemo za njune odgovore in upamo, da bosta imeli še veliko #enostavnodrugačnih potovanj! 🙂
