Ambrož Goličnik je mlad nadobuden glasbenik, ki na naši GCC obiskuje 2. letnik programa predšolska vzgoja. Že od nekdaj je v njegovem življenju prisotna glasba, posebno ljubezen pa goji do harmonike. Pred kratkim je osvojil odlično drugo mesto na tekmovanju Lojzeta Slaka 2022 v Mirni peči. V spodnjem intervjuju, boste tako med drugim izvedeli, kdo ga je navdušil za harmoniko, koliko časa dnevno vadi, kdo so njegovi vzorniki…
Opiši se s tremi besedami.
Nagajiv, prijazen in dobrovoljen.
Kdaj si se začel ukvarjati s harmoniko/hoditi v glasbeno šolo?
Moja prva prava izkušnja s harmoniko je bila pri štirih letih, ampak zgolj za zabavo. Od šestega leta dalje sem začel hoditi v glasbeno šolo, zadnjih šest let pa je postalo bolj resno, začel sem tekmovati.
Kaj/kdo te je za to navdušil?
Moja ljubezen do harmonike je družinskega izvora, oče vodi zasebno glasbeno šolo, harmoniko igra, jo poučuje. Poleg tega pa mi je bila izmed vseh inštrumentov najbolj všeč.
Koliko časa povprečno na dan vadiš harmoniko? Koliko pa se intenzivnost vadenja poveča pred tekmovanji oz. pomembnejšimi nastopi?
Na dan vadim od 30 minut do 1 ure. Pred tekmovanji (teden ali dva prej) pa lahko tudi več kot 4 ure na dan. Pred nastopi nimam posebnih priprav.
Pred kratkim si osvojil odlično drugo mesto na tekmovanju Lojzeta Slaka 2022 v Mirni Peči, kako se psihično pripraviš na tako pomembna tekmovanja, imaš kakšen poseben “ritual”, srečen kos oblačila?
Pomembno je, da sem umirjen, sproščen in skoncentriran. Posebnega rituala nimam, skoraj vedno nastopam v narodni noši.
Na naši GCC si sicer dijak programa predšolska vzgoja, zakaj si se odločil za ta program? S čim se želiš ukvarjati v prihodnosti?
Delo z otroki me veseli, v prihodnosti bi rad bil vzgojitelj, pri čemer mi glasba zagotovo zelo pomaga. Definitivno bi rad bil v glasbenih vodah, rad bi bil član ansambla.
Imaš poleg talenta za harmoniko in glasbo na sploh še kakšen skrit talent?
Zaradi šole igram še ukulele, klavir in bobne dobra tri leta, ukvarjam se tudi s petjem. Pri srcu so mi tudi razni športi, predvsem odbojka; vendar je še vedno večino mojih prostočasnih dejavnosti glasbeno obarvanih.
Tvoje nastope smo lahko zasledili tudi na radiu in celo televiziji, kakšna je tvoja izkušnja s tem, si imel veliko treme pred kamerami?
Na začetku je trema pred kamerami vsekakor prisotna, s časom in več nastopi se trema zmanjša oz. sploh ni več prisotna. Veliko vlogo je pri tem imel oče. Ko sem bil mlajši, se sploh nisem zavedal, “men je blo sam fajn”, z gotovostjo pa lahko rečem, da mi je to prineslo izjemne izkušnje.
Se v bližnji prihodnosti pripravljaš na še kakšno tekmovanje, kakšni izzivi te še čakajo na glasbenem področju?
21. in 22. januarja, bo potekalo Mednarodno Avsenikovo tekmovanje na Gorenjskem, ki se ga bom tudi sam udeležil. Drugače pa tudi sam pišem svoje skladbe, ki še niso končane. Glasbo v bodoče vidim tako kot hobi, kot tudi službo. Puščam vse možnosti zaenkrat še odprte, bomo videli, kam se pot zanese.
Za konec pa nam povej še, kdo so tvoji vzorniki?
Velik vzornik mi je Slavko Avsenik, zame je prvak med prvaki. Zgledujem pa se seveda tudi po svojem očetu.
Ambrožu se zahvaljujemo za njegov čas in pripravljenost. Želimo mu še mnogo glasbenih uspehov in srečno na aktualnem tekmovanju!
Ula
