Kot že najbrž veste, so se glasbeni sestavi naše šole tokrat prvič skupaj podali na turnejo. DPZ, FaVoZa in The Šlagers so se odpravili v Srbijo, v goste tamkajšnjim Slovencem, da bi tako ovekovečili Slovenski kulturni praznik.
Seveda pa ne gre brez tega, da bi vam zaupali, natančneje kako so potekali dnevi.
1.dan
Seveda brez zgodnjega vstajanja ni šlo. Zbor je bil 4.40 zjutraj! In ko smo se končno vsi posedli in zložili vse potrebno na avtobus, smo se odpeljali. A že komaj po nekaj 100 metrih smo slišali!
STOP! USTAVITE! Nihče ni vedel, za kaj gre. Samo videli smo, kako se nekdo vrača proti šoli. Članica DPZ je na šolski toaleti pozabila telefon! No, ni pa ga pozabila ravno tam … Telefon ji je padel v razmak med obema sedežema na avtobusu.
Kasneje, ko smo že vsi malo zadremali, je prišel čas za prvi nagovor profesorjev. Seveda so povedali vse uradne zadeve in povprašali, če imamo vsi vse potrebščine, še posebej osebne dokumente.
No … tukaj se je tudi zapletlo. Nekaj jih je imelo osebne dokumente v potovalkah v prtljažnem prostoru. Ena izmed članic DPZ pa osebnega dokumenta sploh ni imela s sabo. Tako se je začelo. Klicanje staršev in družinskih članov, če lahko dostavijo njen dokument do nas. Takoj je sledil bratov štart. Počakali smo ga na počivališču tako je bil problem rešen. No skoraj … na počivališču smo pozabili dva člana FaVoZe. Ups :).
Pot je krenila naprej proti madžarsko-srbski meji. Tam pa seveda dooooolgo čakanje. Gospodje policijski uradniki, so si vzeli čas in pregled opravili temeljito ter seveda počasi.
Je pa zato vsaj pot do Subotice minila brez problemov. V dijaškem domu, kjer smo bivali smo pustili svoje stvari in se odpravili proti Zranjaninu, ki je z avtobusom oddaljen slabo uro. Seveda je tudi tukaj na vrsto prišel problem. Zgrešili smo izvoz na avtocesti. Vrniti smo se morali po dolgi avtocesti, skoraj do polovice poti nazaj, tam pa našli izvoz, ki nas je po stranskih poteh pripeljal do končnega cilja. Vendar so profesorji opazili, da nam primanjkuje časa, zato so nas vse prosili, naj se oblečemo v oblačila za nastop kar na avtobusu. Kljub negodovanju deklet in prostorski stiski, je podvig uspel, kakor je uspel tudi nastop. Pa prava srbska večerja s čevapi, pot domov in povratek v Subotico.
2.dan
Drugi dan je bil bolj umirjen. Manj pozabljanja stvari in oseb :).
Po zajtrku smo imeli voden ogled Subotice, ki ima marsikaj pokazati, prav tako pa smo imeli čas za nakupe spominkov in pa kakšno kavo. Seveda smo skoraj vsi odšli v kavarne, ki imajo brez izjeme tudi WiFi.
Nato je sledilo kosilo. Po kosilu pa nekaj malega prostega časa in pa vaja vsakega glasbenega kolektiva zase. Po večerji pa generalka in nastop v izjemno lepi mestni hiši in pa eni izmed sob, ki nas je vse osupnila. Na tem nastopu je bil prisoten tudi slovenski veleposlanik in druge eminence, predstavniki slovenskih društev. Pevke, pevci in inštrumentalisti smo ta večer bili ponosni v vlogi kulturnih ambasadorjev naše domovine.
Po nastopu so v avli pripravili pogostitev, kjer smo se vsi skupaj okrepčali in se nato (prej ali slej) odpravili v svoje postelje.
3.dan
Tretji dan pa smo po zajtrku svojo prtljago znosili na avtobus in se odpravili proti Beogradu, glavnem mestu Srbije.
Ko smo prispeli v Beograd, smo se najprej sprehodili po impresivnem starem mestnem jedru. Mesto je bilo polno ljudi in vse trgovine in kavarne so bile odprte ne glede na to, da je bila nedelja.
Pot nas je vodila do slavne Skadarlije, umetniško-gurmanske četrti, kjer smo si privoščili kosilo, nekateri pa so se odpravili še na kratek sprehod po mestu. Sledil je sprehod do Kalemegdana, veličastne utrdbe, ki bdi nad mestom in sotočjem Save in Donave. Trdnjava je bila usodna tudi za Slovence, saj je bil tam ubit Ulrik II. celjski in z njim slavna celjska dinastija. Imeli smo še nekaj malega časa za zadnje nakupe spominkov in drugih potrebščin za pot, nato pa v strnjeni vrsti do avtobusa, ki nas je še popeljal po glavnem mestu Srbije, na avtobusni ogled znamenitosti kot je parlament, katedrala sv. Save, stadion in Dedinje, nov most na Adi, ki je delo slovenskega arhitekta Gabrijelčiča. Sledila je pot po avtocesti “bratstva i jedinstva” z obveznim čakanjem na meji, mimo Zagreba do Celja, kamor smo prispeli okrog polnoči.
Tako Srbija kot naša zgodovinska turneja nam bosta vsem ostali v lepem spominu! Za več utrinkov s poti pa kliknite na Facebook stran naše šole, kjer smo za vas pripravili tudi fotogalerijo.
