V soboto je med dijaki zaokrožila žalostna vest o smrti profesorja Sergeja Vučerja …
Profesor Vučer, ki je na Gimnaziji Celje – Center poučeval sociologijo in zgodovino, ob tem pa skrbel za raziskovalno dejavnost kot koordinator in mentor številnim mladim raziskovalcem in debaterjem, nas je zapustil v svojem 43. letu starosti. Dijakom je s svojim neizčrpnim znanjem in poglobljenem pogledu v delovanje družbe pomagal pri doseganju odličnih rezultatov, tako pri šolskih kot tudi obšolskih dejavnostih, predvsem pa poskrbel, da so dijaki kritično dojemali svet okoli njih.
Spominjali se ga bomo po njegovi izjemni osebnosti, njegovem smislu za humor in brezmejni modrosti. Med dijaki pa se je uveljavil tudi kot največji oboževalec skupine AC/DC in strasten ljubitelj motociklizma. Predvsem pa si ga bomo zapomnili po njegovi dobrosrčnosti in solidarnosti.
Naše misli so z njegovimi bližnjimi. Profesor Vučer, počivajte v miru …
Ekipa Sledka je ob tem tragičnem dogodku zbrala nekaj misli sedanjih in nekdanjih dijakov o odličnem učitelju, mentorju in prijatelju, prof. Sergeju Vučerju.
Življenje je v vsej svoji lepot, lahko tako zelo neizprosno. Zato človek ceni ljudi, ki lajšajo breme padcev v življenju, z veliko voljo do življenja. Profesor Vučer je vsekakor bil eden izmed teh ljudi. Izjemno hudo mi je ob misli, da ste se od nas poslovili toliko prezgodaj. Tako zelo sem se veselil snidenj z vami in vaše vedno vedre postave. Upal sem, da bova v prihodnosti skupaj sedla na kavo in ure zapravila ob debatah o tem, kakšno krizo doživlja svet in kako jo odpraviti. Pogrešal bom zgodbe o doživetjih iz vašega življenja, s katerimi ste nas prepričevali in bodrili, da je kljub vsemu življenje res lepo.
Vedno vas bom nosil v svojih mislih.
(Jure Macuh)
Spomnim se, kako je profesor Vučer prvič stopil v naš razred, z dlanmi udaril nekaj bobnarskih taktov po katedru in nas smeje nagovoril. Sprva smo se ga, kljub stalnemu humorju, vsi rahlo bali, a po nekaj urah smo ugotovili, da je izjemno prijeten in sočuten profesor. Njegove ure so bile nekaj posebnega, saj smo se poleg obvezne snovi velikokrat podali tudi v življenjske teme, jih skupaj premlevali in na koncu razred zapustili s še več vprašanji, kakor smo jih imeli na začetku. Sam sem kot ljubitelj starega rocka kmalu našel skupno točko z njim in spominjam se, kako naju je pogovor o tem pogosto spremljal vse do zbornice, do koder sem mu radovedno sledil in poslušal njegove razlage predvsem o njemu zelo ljubih AC/DC – jih. Meni in večini dijakov je profesor Vučer dal mnogo koristnih informacij in nasvetov za življenje, vse od politike do rock ‘n’ rolla. Bil je res eden tistih, ki cenijo mnenje vsakogar, ki v vsakem dijaku vidijo dobre stvari in ki s svojo razgledanostjo na skoraj vseh življenjskih področjih nam mladim posredujejo tako lastne izkušnje kot tudi vse ostale informacije, ki nam bodo zagotovo še močno koristile v prihodnosti. Iz dna srca sem mu hvaležen za vse znanje, ki mi ga je podal in za vse presmejane ure. Res je velika škoda, da nas je prehitro zapustil, saj nam je imel še toliko za povedati. Nam in vsem prihodnjim generacijam …
(Anže Primožič)
Od prvega predavanja in razprave o tem “ker se cenite”, je bi Sergej Vučer profesor, ki nam je dal misliti o vrednotah in s tem o tem, kdo smo kot osebe. Tudi če nisi bil družboslovec, je vedno znal k razpravi pritegniti vse in vsakogar in se je s tem zapisal v življenja vseh, ki smo ga imeli privilegij poslušati in poznati. Bil je vedno odprt za razpravo, s kritičnim pogledom na svet in vedno zanimiv sogovornik. Profesor, mentor in človek, ki ga ne bom pozabil, prav tako kot ne bom pozabil njegovega legendarnega stavka: “Buče; pište, rište in pomagajte si.”
(Aljoša Polšak)
Malokdo je name naredil tako močan vtis kot prof. Vučer. Bil je eden izmed tistih ljudi, čigar navdušenost se z lahkoto prenaša med ostale. Izjemen mentor in sociolog, ki je dijake vedno spodbujal k temu, da stremijo k čim višjim ciljem. Gospod profesor, hvala za vse – širša obzorja, nasmejana četrtkova jutra in življenjske modrosti! (Tinkara Godec)
Smrt nas vedno znova opomni, da smo minljivi, a to še ne pomeni, da smo pozabljivi ali nadomestljivi. 
Profesor Sergej Vučer zagotovo ne bo pozabljen.
Učne ure niso bile le poučne, pač pa tudi zabavne in smešne. Vsako uro nam je povedal kakšno šalo, predvajal odlično glasbo in odgovarjal na naša vprašanja, ki so nas pogosto odpeljala daleč proč. Seveda pa nam je realno predstavljal svet in družbo v kateri živimo. Na voljo je bil tudi vsem raziskovalcem in nam stal ob strani še zadnje minute pred oddajo raziskovalnih in seminarskih nalog. V mojih očeh je bil profesor poln znanja in razgledanosti. Vedno znova je prisluhnil našim idejam, upošteval je mnenja in nam dal možnost spregovoriti. Ni me naučil le kaj je sociologija in kdo je Karel Marx ter zakaj je pomemben, pač pa me je naučil, da na ljudi, družbo in svet gledam iz drugačne perspektive. Poučil nas je tudi o dobri glasbi in o pomenu izobrazbe. Izven šolskih zidov ga nisem poznala, a mislim, da so ga tudi njegovi bližnji in prijatelji spoštovali kot odlično in zelo družabno osebo.
Dijaki in profesorji se ga bomo spominjali v lepi luči, saj je za šolo in nas dijake vedno storil vse, kar je bilo v njegovih močeh.
(Larisa)
Profesor, ki si ga z veseljem poslušal; mentor, ki je vedno našel prave besede; človek, ki ti ga je bilo v ponos spoznati.
(Sergeja Hrvatič)
Profesor Sergej Vučer je bil zares človek v pravem pomenu besede. Naučil me je veliko življenjskih stvari, njegova predavanja so bila vedno zanimiva, polna smeha in so se vedno vtisnila v spomin. Vedno je govoril in nas učil o življenju. Sama verjamem, da ga je zajemal z veliko žlico. Naj počiva v miru.
(Kaja Grozina)
Profesor Vučer nas je navdušil nad sociologijo, ki jo bomo na urniku imeli šele drugo leto. Nisem dobila priložnosti, da bi ga spoznala kot profesorja, spoznala pa sem ga kot osebo, ki si je za nas dijake vedno vzela čas za pogovor na klopi na hodniku. Od njega si vedno prejel nasmeh in lepe besede, ko si to potreboval. Potrepljal te je po rami, ko si bil razočaran nad rezultatom testa. Dal ti je občutek, da ob sebi nimaš le profesorja, ampak prijatelja.
(Neža Kočnik)
Zame je bil profesor Vučer res VELIK človek. Odprl mi je oči, da sem videla, kakšen je svet. Vedno je znal odgovoriti na vprašanje, ki sem mu ga postavila. Sociologijo nam je razlagal tako, da smo jo vsi razumeli in tako predmet tudi vzljubili. Znal je učiti tako, da smo ga z veseljem poslušali in vse razumeli. Vedno mi je bil pripravljen pomagati in z veseljem je prisluhnil. Lahko rečem, da je bil Profesor z veliko začetnico! Bil je res enkraten in mi bo ostal v zelo lepem spominu.
(Mateja Metelko)
Profesor Sergej Vučer je eden tistih profesorjev, ki si jih še posebej zapomniš iz srednješolskih klopi. Tako pri pouku sociologije kot pri debatnem klubu je z nami delil svoje znanje, misli in življenjske nasvete. Pogrešali ga bomo.
(Špela Terbovc)
Profesor Vučer, hvala za vse znanje, iskrenost in veselje, ki ste ga delili z mano. Bili ste odličen mentor in profesor, ki bo za vedno ostal v mojem srcu.
(Sašo Vozlič)
