“Paris is a place in which we can forget ourselves, reinvent, expunge the dead weight of our past.”
― Michael Simkins, Detour de France: An Englishman in Search of a Continental Education
Michael Simkins je zapisal, da je Pariz mesto, kjer se lahko spozabimo, preoblikujemo in izbrišemo odvečne stvari iz naše preteklosti.
Med 27. 3. in 31. 3. 2015 so si tudi dijaki Gimnazije Celje – Center ogledali to čarobno mesto, ki ga z razlogom imenujemo mesto ljubezni in mesto luči. Devetdeset dijakov je svojo pot začelo v petek v popoldanskih urah. Dva avtobusa z dijaki, šestimi profesorji in dvema vodičema sta se izpred šole odpeljala nekaj čez četrto uro popoldne. Po približno sedemnajst urni vožnji so v soboto dopoldne končno prispeli v Pariz. Najprej so si ogledali znameniti Musée du Louvre, kjer je razstavljena slovita da Vincijeva Mona Liza in druge znane umetnine, kot so Miloška Venera, Svatba iz Kane, Splav Meduze in Napoleonovo kronanje. Po končanem ogledu so se dijaki peš odpravili do trga Vedome, ker se nahaja tudi Hotel Ritz, in naprej do palače Garnier, pariške opere. Ogledali so si tudi muzej parfumov, nato pa se je večina dijakov odpravila še do znamenite veleblagovnice Galeries Lafayette. Kot zadnje dejanje napornega dne je sledil obisk trga Concorde in sprehod po Elizejskih poljanah do Slavoloka zmage.
V nedeljo so dijaki, ki jim je zaradi spremembe ure sicer manjkala kakšna ura spanca, obiskali dvorec Ludvika XIV. v Versaillesu. Kljub slabšemu vremenu, pa so si dijaki uspeli ogledati tako veličastno notranjost, kot tudi dih jemajoče vrtove. Po ogledu znamenite palače in nakupu spominkov so se dijaki odpeljali nazaj v Pariz, kjer so si ogledali novejši del mesta La Défense, ki je namenjen predvsem pisarniškim objektom. Po ogledu grobnice Napoleona I. in prostem času v Latinski četrti, ki ga je marsikdo izkoristil za pokušino polžev, pa so si dijaki ogledali še baziliko Sacre coeur in grič Montmartre. Sprehodili pa so se tudi po Pigallu, kjer se nahaja eden najbolj znanih kabaretov, Moulin Rouge. S tem se je zaključil že drugi dan ekskurzije.
Zadnji dan v Parizu so dijaki dobro izkoristili in obiskali še nekatere znamenitosti. Njihov dan se je začel z obiskom Eifflovega stolpa. Na srečo jim je bilo naklonjeno tudi vreme. Kljub močnemu vetru so po deževni nedelji izkusili tudi nekaj sončnih žarkov. Dijaki so se povzpeli na tretjo ploščad, ki leži 274 metrov nad tlemi, kjer jih je pričakal spektakularen razgled. Ko so dijaki spet stopili na trdna tla, so si nekateri Pariz ogledali še z malo drugačne perspektive, zapeljali so se po reki Seni. Tako so si lahko ogledali še znamenite mostove. Med drugimi tudi most Aleksandra III. in Pont des Arts, kjer številni turisti in domačini puščajo ključavnice, ključ pa odvržejo v Seno. Po ogledu so dijaki izkusili še pariško podzemno železnico, s katero so se odpeljali do središča srednjeveškega Pariza. Tam so imeli nekaj prostega časa za ogled tega predela, po tem pa so se sprehodili še do katedrale Notre-Dame, kjer so si ogledali prečudovito notranjost. Sledil je še sprehod do Latinske četrti, kjer so bile dijakom namenjene še zadnje ure za ogled Pariza. Marsikdo jih je izkoristil za večerjo, veliko dijakov pa tudi za še zadnje nakupe spominkov. Okrog devete ure zvečer je odhod avtobusov iz središča Pariza oznanil konec obiska tega veličastnega mesta in začela se je vožnja proti domu.
Dijaki, ki so ekskurzijo v Pariz izkoristili za druženje, nabiranje novih izkušenj, nakupovanje izdelkov svetovno znanih pariških in francoskih izdelkov, spoznavanje ljudi, kulture in ogledovanje znamenitosti, so se utrujeni od vožnje, a polni pozitivne energije in še vedno pod vplivom veličastne francoske prestolnice v Celje vrnili v torek, 31. 3. 2015, okrog dveh popoldne. Ob tej ekskurziji so tudi oni doživeli veličasten Pariz v katerem se lahko spozabimo, preoblikujemo in izbrišemo odvečne stvari iz naše prihodnosti, kot je zapisal Michael Simkins.
Dijakinji tretjega letnika splošne gimnazije sta svoje doživetje Pariza zapisali takole:
»Dejansko sem se zaljublja v mesto. V vse znamenitosti, način življenja, ljudi… Vse je tako čarobno, drugače. Vse ti da zagon za nekaj. Res je bil noro, super, vznemirljivo in izredno čustveno doživetje. Takoj, brez pomisleka, bi šla nazaj in bi lahko brez težav v Parizu tudi živela.« – Larisa Lenart, 3. b
»Ekskurzija mi je bila zelo všeč, ker je Pariz izredno lepo in raznoliko mesto. Že sama “energija” mesta oz. prebivalcev je neverjetna. Veliko je dogajanja in veliko različnih ljudi. Parižani so nas brez zadržkov napotili do želenega mesta in bili zelo prijazni do nas turistov, vsaj po mojih izkušnjah. Poleg očarljivega mesta in domačinov pa moram omeniti tudi vodiča, ki je bil zelo prijazen, nam povedal res ključne in zanimive stvari, ter tako tudi omogočil obilo prostega časa za nakupovanje in samostojen ogled znamenitosti in mesta, tako da smo delno lahko doživeli ekskurzijo, kot da bi tam bili sami in brez vodenja.« – Tjaša Lea Kosmatin, 3. d
