Pustolovščina GCC CHINA TEAMA se je začela v sredo, 26.10.2016, ko smo se vsi zbrali v letališki avli Brnik. Tu nas je pričakal lastnik agencije Deseti brat in naš vodič po Kitajski, Roman Križanič. Tam smo se vkrcali na letalo in pozno zvečer odleteli proti Istanbulu. Po pristanku in nekaj urah na turških tleh, smo se znova vkrcali na letalo za Peking. Po osmih urah leta smo pristali na Pekinškem letališču ob sedemnajsti uri po lokalnem času. Za vse je bila vožnja do hotela, po prenapolnjeni štiripasovnici, skoraj brez semaforjev in z nediscipliniranimi vozniki, prava pustolovščina. Po dveh urah »adrenalinske pustolovščine«, smo prispeli v hotel. Na večerji so nas namesto vilic pričakale palčke, ki smo jih zaradi praznih trebuščkov hitro znali vsi uporabljati. Z napotki o uporabi pa sta nam pomagala tudi naša gosta gospod Uroš Lipušček, dolgoletni dopisnik za RTV Slovenija in Metka Lokar, ki poučuje slovenščino na Pekinški univerzi. Naslednji dan smo se že zelo zgodaj, da smo se izognili prometnim zamaškom, odpravili do ene največjih znamenitosti na svetu – Velikega kitajskega zidu. Med sprehajanjem po delu zidu, se nam je odprl čudovit pogled na pokrajino in še kilometre in kilometre zidu. Mi smo prehodili razdaljo med desetimi stolpi in se nato v dolino vrnili z gondolo. Večer je bil kulturno obarvan, saj smo se udeležili koncerta Okteta 9, ki je gostoval na Pekinški univerzi. Nastopa se je udeležilo kar nekaj predstavnikov iz slovenske ambasade, ravnatelj univerze in veliko učencev, ki se na kitajskem učijo slovenščine. Naslednji dan smo se odpravili raziskovati Peking. Zjutraj smo si najprej ogledali Trg nebeškega miru, ki je največji trg na svetu, nato smo se podali v prepovedano mesto. Po kosilu smo odšli na ogled Nebeškega parka, kjer je lokalna vodička Nancy na vsakem koraku ploskala in poslušala odmev. Ustavili smo se še v čajnici, kjer smo preizkusili različne kitajske čaje. Pred odhodom iz Pekinga nismo pozabili poizkusiti niti prave pekinške račke. Noč smo preživeli na vlaku spalniku, kjer so bili kupeji brez vrat. Zjutraj smo prispeli v zgodovinsko mesto Xi’an, mesto glinenih vojščakov. Glineno vojsko, ki so jo postavili v čast prvemu kitajskemu cesarju, smo si z velikim navdušenjem ogledali in še bolj dojeli, kako močno Kitajci verujejo v posmrtno življenje. Po končanem ogledu osmega čudesa sveta, kot ga imenujejo, smo izvedeli še nekaj o lokalnem mineralu – žadu. Zvečer smo se sprehodili do muslimanske četrti in si privoščili pravo muslimansko večerjo. Naslednji dan smo se odpravili na goro Hua. Gora Hua je ena izmed osmih svetih gora na Kitajskem. Polovica se nas je na severni vrh podala peš. Na poti do vrha smo premagali kar nekaj tisoč stopnic. Ko smo prišli na vrh, je bil razgled prečudovit. Po kosilu smo se vsi skupaj odpravili z gondolo z vrha in do avtobusa. Zadnji dan v mestu Xi’an smo se podali na mestno obzidje in ga v celoti prekolesarili. Predstavljajte si kolesarjenje po obzidju, zraven pa Oktet 9 prepeva Ružo crveno. 🙂 Doživetje je bilo res nepozabno. V hotelu nas nato je že čakal mojster kaligrafije in nam pokazal kako se napiše nekaj pismenk. Pot nas je vodila do letališča, kjer smo se vkrcali na letalo proti Guilinu. Po pristanku v večernih urah, smo se odpeljali do mesta Yangshou, ki je mestece sredi kitajskega krasa. Vsi smo komaj čakali jutra, da smo pokrajino lahko videli v dnevni svetlobi in v vsej lepoti, saj smo si riževa polja in kraško pokrajino ogledali s kolesi. Večer smo izkoristili za ogled spektakla igre luči in senc na vodi. Naša zadnja noč v Yangshouju je bila veliko prekratka, saj smo že ob pol petih zjutraj spet odšli do letališča in od tam poleteli do našega zadnjega mesta – Šanghaja. Pristali smo okoli desete ure in se odpravili na kosilo. Po kosilu smo si odšli ogledat tradicionalne kitajske vrtove, ki jih krasijo skale različnih oblik in katerih vrednost presega tudi 10000 evrov, zvečer pa smo odšli na ogled akrobatske predstave, najboljših akrobatov Kitajske. Naslednji dan smo se odpravili še do »vzhodnih Benetk« kot imenujejo mesto Suzhou. Tu smo si ogledali še en tradicionalen vrt in obiskali tovarno svile, kjer smo videli tudi žive sviloprejke. Ženske, ki delajo s sviloprejkami imajo kožo na rokah zelo mladostno, kar je dokaz, da imajo sviloprejke in svila zdravilne učinke. Nato smo se z ladjico popeljali še po odmaknjenih kanalih. Zvečer smo spremljali Oktet 9 na dobrodelnem koncertu za malo Claire. In že je bilo jutro zadnjega dne na kitajskih tleh. Okoli poldneva smo se odpravili na drugo najvišjo stavbo na svetu – Shanghai tower in se v 119 nadstropje odpeljali z 18 m/s, kar je hitros najhitrejšega dvigala na svetu. Razgled je bil res lep. Po kosilu smo se razgubili po ogromni nakupovalni ulici. Po večerji smo se sprehodili še po Bundu in uživali ob pogledu na osvetljene stolpnice Šanghaja. Nato smo se odpravili do železniške postaje, kjer smo se vkrcali na vlak Maglev. Pot do letališča bi po cesti trajala cca. 45 minut, mi pa smo jo s hitrostjo kar 301 km/h, premagali v pičlih 8 minutah. Okoli enajste ure zvečer smo se udobno namestili na letalo in zapustili Kitajsko. Po enajstih urah vožnje smo pristali v Istanbulu. Ogledali smo sli slavno mošejo Hagijo Sofijo in morsko ožino Bospor. Poskusili smo nekaj lokalne hrane in se vrnili na letališče. Čakal nas je samo še let do Ljubljane.
Na potovanju ni manjkalo novih kultur, dobre kitajske hrane, novih običajev, smeha in glasbe. Ekskurzija je bila res #enostavnodrugačna!
Tina Terbovšek, 2. d
