Prva ura. Tri minute.
Druga ura. Deset minut.
Ura matematike. Petinštirideset minut.
Ubogi profesorji … Vedno v vlogi detektivov, ki raziskujejo nekontrolirane izostanke od pouka.
Vsako razredno uro ista zgodba, kateri je bilo treba narediti konec! Nekaj kar jima bo spremenilo pogled na svet, življenje in glasbo (upam predvsem na zadnje) … Svoje talente sta nedvomno pokazala na GCC-ju zato z njimi ne bom izgubljala besed. Na področju čiščenja šolskih klopi, okrašenih z barvitimi žvečilkami in podpisi, pa sta bila še popolnoma nedolžna. Zanimivo … Tudi to se lahko šele v tretjem letniku pripeti.
Dokazala sta, da jima kljub neizkušenosti to področje vsekakor dobro teče od rok.
Fanta, le tako naprej … Mogoče pa vama na tem mestu posije zvezda uspeha, slave in distorziranih kitar.
Kako jima je šlo od rok? Precenite sami …
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=E-KVVAjEeno[/youtube]
