Spet se vračamo k t.i. mlademu filmskemu geniju, čudežnemu dečku Xavierju Dolanu. Tokrat v ljubezenski drami poveže tri mlade ljudi v ne preveč običajen ljubezenski trikotnik. V družbi dveh dolgoletnih prijateljev, Marie in Francisa, se znajde ‘grški bog’ Nicolas. Tako Marie kot Francis se na prvi pogled zaljubita vanj. Ne zgolj zaljubita, častita ga kot center in ideal njunih življenj. Nicolas pa zapeljuje oba, vsaj tako se zdi. Po dolgih nočeh, polnih alkohola in cigaret, neštetih zmenkih in ‘naključnih’ srečanjih, se vsi trije skupaj odpravijo na kratek oddih na deželo. Tam se vsa zmeda bolj ali manj razplete, vse skupaj pa se konča na zelo zanimiv način.
Dogajanje spremljamo na tri načine: s Francisovega in Mariejinega vidika ter z neke splošne slike dogajanja. Nora mlada ljubezen vname vojno med prijateljema in obema precej spremeni življenje.
Xavier je v filmu spet uspel ujeti izrezke absurdne ljubezni, ki je v realnosti ne vidimo prav pogosto. Močno metaforično čustvovanje, pravi sentimentalizem je vpel v življenji dveh izgubljenih mladih oseb, ki življenja še ne jemljeta resno.
Film, ob katerem lahko uživa vsak, priporočam tistim, ki romantičnih zgodbic ne marate, pa tudi tistim, ki jih. Lahko ga gledate in vidite kot noro zgodbo o popolnoma zmešanih ljudeh, ki svoje odvisnosti zdravijo skozi ljubezen. Lahko ga samo opazujete in vidite še vedno izjemno dobro zgodbo o treh ljudeh, v katerih se hitro najdete. Les amours imaginaires je mojstrovina, ki sicer ne presega Xavierjevega prvenca J’ai tue ma mere, vendar vseeno sega v višine filmske umetnosti.
Ali so ljubezni res namišljene, pa ugotovite vi. 🙂
Trailer:
