V četrtek, 10. 4. 2014, smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali pred šolo in se odpravili na kulturno, zgodovinsko, gurmansko in predvsem špansko štiri dnevno ekskurzijo v prestolnico Španije, Madrid. Naša španska odisejada se je začela s potjo do milanskega letališča Malpensa, od koder smo imeli let do Madrida, med potjo pa smo si ogledovali pokrajino, polni pričakovanja diskutirali o Madridu, najbolj utrujeni pa so pot preživeli zaprtih oči. V Madrid smo prispeli v poznih popoldanski urah in se imeli prvič priložnost peljati z madridsko podzemno železnico (mimogrede, ena redkih španskih stvari, ki deluje tako, kot je treba), tako da smo prispeli v hostel, ki je bil naslednje tri dni naš nadomestni dom, malce utrujeni. Ker Madrid oživi šele po osmi uri, ni šlo mimo uvodnega potepa po madridskih ulicah in najpomembnejših trgih ter manjše orientacije po tem 4 milijonskem mestu. Sledila je večerja in nočitev.
Naslednji dan smo pričeli z zajtrkom in odhodom do ene glavnih španskih ulic, ki prečijo Madrid, ter si ogledali Trg Španije, ki je postavljen kot alegorija španske literature in umetnosti nasploh. Kasneje smo si pogledali Muzej odkritja Amerike, kjer hranijo edinstvene artefakte, ki so jih s seboj od vrnitvi prinesli španski osvajalci. Po gurmanskem uživanju v tradicionalnih španskih prigrizkih imenovanih »tapas«, smo si ogledali kraljevo palačo, ki danes služi kot muzej in protokolarni objekt in uživali v urejenih dvoranah, prestolni sobi, biljardnici, kadilnici in kraljevi orožarni. Za konec dneva smo si prihranili Muzej Kraljice Sofije, kjer hranijo večino Picassovih slik, nekaj tudi slik Salvadorja Dalija, Joana Miroja in drugih španskih nadrealistov in pripadnikov avantgarde. Dan smo sklenili s tipično špansko poslastico, ocvrtimi sladkimi palčkami, ki jih pomakajo v čokolado in se jim po špansko reče »Churros«.
Vroč sobotni dan smo začeli z ogledom najtežje arene za bikoborbe na svetu, Las Ventas, kjer smo spoznali skoraj vse o edinstveni tradiciji in umetnosti bikoborb, ki dviguje veliko prahu zaradi krutosti in je pogosto glavna točka razprav o ukinitvi bikoborb, ki se prirejajo vsako nedeljo in ob praznikih. Polni vročekrvnosti in španskega temperamenta, ki smo se ju navzeli v areni, smo se odpravili v na videz mirnejši predel mesta, kjer se obračajo milijonski zneski denarja, torej v poslovni del, kjer so se nad nami šopirile stolpnice s pisarnami, luksuznimi hoteli in upravnimi središči. V nadaljevanju smo se sprehodili skozi zanimiva Evropska vrata, dve stolpnici, ki stojita druga nasproti druge pod kotom petnajst stopinj. Da se nam ne bi od višine stolpnic in denarja, ki se v njih obrača, zvrtelo, smo se odpravili do arene za »modernejše bikoborbe«, to je stadion madridskega kraljevega kluba Real Madrid, imenovan Santiago Bernabeu. Zaradi vznemirjenosti smo si zaželeli malce oddiha v madridskem parku Retiro, kjer smo se ohladili s hladno pijačo in si ogledali kip padlega angela Luciferja. Naš končni cilj za sobotni dan pa je bila železniška postaja Atocha, ki je poleg edinstvenega botaničnega vrta v notranjosti, znana na žalost tudi po terorističnem napadu leta 2004, ki je zamajal takratno špansko politiko in v katerem je umrlo 191 ljudi. Dan smo zaključili z večerjo v muzeju pršuta. Po večerji je del skupine odšel na nogometno tekmo med kluboma Real Madrid in Almerijo, drugi del pa v kino.
Zadnji dan smo po zajtrku odšli v muzej Prado, ki hrani dela slikarskih mojstrov Diega Velázqueza, Francisca Goye, El Greca in mnogih slikarjev holandske šole ter dela nemških slikarjev, nekakšna pomanjšana španska različica pariškega Louvra. Očarani od lepot Prada smo se odpravili še na našo zadnjo postajo, bolšji sejem el Rastro, ki smo ga spoznali že v učbeniku za španščino, v Madridu pa smo vrvež na ulicah sejma tudi doživeli. Ob povratku smo zaželeli Madridu slovo, s kopico novih idej in spiskov, kaj vse bi še lahko obiskali in doživeli v Madridu, ko ga ponovno obiščemo.
Gašper Hriberšek, 3. E
