Veliko ljudi je dandanes premalo ozaveščenih o tem, kakšno hrano jedo in kako je bila ta pridelana. Večina sadja in zelenjave, ki jo kupimo v trgovini je lahko gensko spremenjene, gojene z različnimi škropivi, ki so škodljivi za okolje, itd. Najbolj zanesljiv vir hrane pride na naš krožnik prav iz domačih oziroma ekološko oskrbovanih vrtov. Zato smo učenci pod vodstvom profesorice Vesne Lavrinc v prejšnjih tednih zavihali rokave ter se lotili postavljanja ekovrtov. Da pa bi o njih več poizvedeli, smo par vprašanj zastavili prof. Vesni Lavrinc.
SLEDKO: Kdo je dal pobudo za ta projekt?
PROF. VESNA LAVRINC: Ideja o šolskem vrtu, kot sodobnem učnem pripomočku, kot priložnosti ozaveščanja o pomenu ekološko pridelane hrane, kot prostoru druženja in poučevanja na prostem, je naletela na plodna tla tako pri gospodu ravnatelju in sodelavcih, kakor tudi pri dijakih. Zgodaj spomladi smo začeli z idejnim načrtom in iskanjem izvajalcev, jeseni nadaljevali z zemeljskimi deli, s položitvijo cevi za kapljični sistem zalivanja ter postavitvijo klopi in visokih gred. Sredi novembra pa smo združili moči in napolnili visoke grede z materialom, ki se bo čez zimo posedel in bo spomladi pripravljen, da mu dodamo še zemljo.
S: Kako ste zbrali vsa potrebna sredstva za projekt?
VL: Seveda je projekt terjal tudi finančna sredstva za izvedbo, vendar verjamem, da je vsaka naložba v znanje dobra naložba. Sledili smo tudi nepotrošniški miselnosti in material za polnilo visokih gred pridobili od različnih donatorjev, ki so se z veseljem odzvali našemu vabilu. Tako smo zbrali ovčjo volno, odpadlo listje, humus, zemljo, karton, večje veje in dračje, prodnike, odpadni gospodinjski in vrtni material ter slamo. Po opravljenem delu smo bili deležni tudi doma pripravljene vrtnarske malice. Vsem sodelujočim se za material, delo in podporo iskreno zahvaljujem. Do spomladi bomo za naš vrt zbirali ekološko pridelana semena in sadike, kar bomo dokumentirali v Dnevniku donatorjev, ki ga vodimo.
S: Kaj menite o trenutnem izgledu vrtov?
VL: Menim, da celotna postavitev vrta lepo sovpada s šolskim parkom. Zasnova urbanega vrta pa daje mestnemu okolju pridih domačnosti in topline.
S:Kaj boste gojili na vrtovih?
VL: Na štirih tematskih vrtovih bomo naslednje leto gojili medonosne rastline in rastline za zeleno gnojenje, zelišča in dišavnice, zelenjavo in okrasne rastline ter na Unescovem vrtičku stročnice. Za grede bodo skrbeli dijaki 2. letnika PV pri pouku naravoslovja za otroke ter vrtičkarji, ki se bodo priključili interesni dejavnosti urejanja šolskega vrta. Uredili bomo tudi hotel za žuželke in kompostnik, ki sta nepogrešljiva elementa ekološkega vrtnarjenja.
S: Kaj so vaši cilji?
VL: Naš cilj je dijakom omogočiti stik z zemljo, priložnost za delo in učenje, inovativnost, sprostitev in veselje. Z našim delom bomo sodelovali pri različnih dejavnostih Ekošole (Šolska vrtilnica – urbano vrtnarjenje, Zeliščarsko – vrtnarski dnevnik, Ekobranje za ekoživljenje), v projektu UNESCO vrtiček, sodelovali z Mrežo šolskih ekovrtov, v katero smo včlanjeni. Rastline in plodove bomo uporabili v dekorativne namene, izdelovali dišave, barvila, zbirali semena, pripravljali zelene napitke, rastline občudovali in z njimi klepetali.
Šolski vrt kot edinstven ambient bo namenjen tudi umetniškemu ustvarjanju, branju poezije in podobnim prireditvam, gibalnim in sprostitvenim dejavnostim na prostem, naravoslovnim delavnicam, ki jih pripravljamo za predšolske otroke. Sicer pa bo učilnica na prostem namenjena izvajanju pouka in raziskovanju na različnih strokovnih področjih.
Ker je šolski ekovrt namenjen predvsem vam – dijakom, ste vabljeni k soustvarjanju vrta, k iskanju pomena in namena, k sejanju pozitivne mladostniške energije in k sobivanju z naravo. Želim si, da ga sprejmete kot darilo in da postane del vas.
