Srečanje z družino Gilčvert, za katero se letos v okviru dobrodelnega koncerta zbirajo finančna sredstva, nas je preplavilo z mešanimi občutji. Po eni strani smo opazili hudo revščino, bedo in boj za golo preživetje, s čimer se družina čedalje uspešneje spopada, po drugi strani pa žar optimizma v nedolžnih otroških očeh.
Kot smo obljubili, smo se predstavniki organizatorjev – Gimnazije Celje – Center in Interact kluba Celje – v sredo, 17. oktobra 2012, odpravili na obisk k družini Gilčvert, družini, ki se nam je zdela potrebna pomoči. Po skoraj polurni vožnji z železniške postaje v Šentjurju smo prispeli do manjšega parkirišča, kjer se kopiči material z bližnje kmetije. Družino smo obiskali v družbi Albine Karmuzel, predstavnice Zveze prijateljev mladine Šentjur. Skupaj smo se sprehodili po neutrjenem cestnem terenu, ki ga je močno načela nevihta noč poprej. Med spuščanjem po naši poti nam je gospa Albina z velikim navdušenjem pokazala lesene količke, s katerimi so v prejšnjem tednu označili lokacijo za gradnjo nove hiše, nove zgodbe.
Ob prihodu na dvorišče, ki zajema nekaj kvadratnih metrov zravnane zemlje in je na eni strani omejeno s hribom za hišo ter na drugi s strmim bregom, ki ob ugodnih razmerah rodi tudi nekaj grozdnih jagod, smo najprej spoznali babico. Gospa Albina je prebila led in besede so same prišle iz babičinih ust. Zaupala nam je, da se je primožila k tej hiši, in obžalovala čase, v katerih živimo. Ob pogledu na vnuka Jerneja, ki se mu je zdravstveno stanje po uspešno opravljenih terapijah v poletnih mesecih močno izboljšalo, je ponosno govorila o uspešnosti svojih vnukov: »Zelo pridna sta in Jernej ima pri matematiki same petice!« Igriv in nadvse vedoželjen Jernej je kljub sramežljivosti odgovarjal na vprašanja, ki smo jih zastavljali med pogovorom. Z žarom v očeh nam je pripovedoval, da je že bil na morju v Kopru, ki mu je bilo kljub valovom zelo všeč, in da se bodo v letu 2013 s šolo odpravili na morje na Hrvaško.
Med sproščenim pogovorom se nam je na dvorišču predstavil tudi gospod Gilčvert. Sicer vidno prestrašen, se je oče pridružil našemu pogovoru. Dotaknili smo se predvsem tem o stiskah, ki trenutno pestijo družino. Nova hiša, ki bo začela rasti tudi z našo pomočjo, bo v družinski zgodbi odprla novo poglavje. Gospod Gilčvert nam je dejal, da otroka potrebujeta svoj osebni prostor, v katerem bi lahko v zasebnosti pisala naloge, se igrala ali pa samo razmišljala. Sama za učenje, pisanje naloge, igranje ali pa razmišljanje. Razumevanje in ljubezen družini kljub nemogočim razmeram, v katerih živi, še vedno prižigata žarek upanja v očeh.
Med pogovorom na dvorišču se je iz šole vrnila tudi hčerka Urška, ki obiskuje šesti razred osnovne šole. Iz ust gospe Albine in gospoda Gilčverta smo o Urški poslušali le hvalo. Urška je kljub svoji mladosti (stara je namreč samo 11 let) prevzela vodenje gospodinjstva. Vsak dan po prihodu iz šole skuha kosilo, pomaga babici in Jerneju ter poskuša vzdrževati čistočo, kar je zaradi nevzdržnih razmer skoraj nemogoče.
Prekrasen razgled, ki se nam je odpiral z dvorišča družine Gilčvert, je temo pogovora preusmeril na gradnjo nove hiše. Hiša, ki bo korenito spremenila način bivanja družine, je nujno potrebna predvsem zaradi zdravja sina Jerneja. Jerneju bo novo okolje brez velikih padcev temperature in vlage pomagalo pri zdravljenju hude oblike revmatičnega artritisa, ki ga lahko v bližnji prihodnosti priklene na invalidski voziček. Hiša, katere načrti so nastali s pomočjo Fakultete za arhitekturo in Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, bo grajena po sodobnih trendih energetske učinkovitosti. Z gradnjo bodo intenzivno začeli v prihodnjem tednu, za investicijo pa bo potrebnih okrog 50 000 evrov. Poleg finančnih sredstev se je zbralo že precej materiala za gradnjo hiše, ki bo družini zelo koristil.
Obvestilo bralcem
Zaradi spoštovanja zasebnosti družine Gilčvert na fotografijah ni mogoče videti celotnih obrazov. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
[nggallery id=11]
