Po uspešnem obisku slovenskih šolarjev decembra 2015 v Zvezdnem mestu pri Moskvi, med katerimi je bila tudi naša tretješolka Katja Žerjav, se je na ekskurzijo odpravila nova skupina nadobudnih učencev in dijakov. V Rusijo je odpotovala tudi Barbara Lipnik, dijakinja 3. i.
Na pobudo profesorice Poglajnove in s podporo šole sem se udeležila šestdnevne ekskurzije v Rusijo. Izkušnja je bila nepozabna in Rusija bo imela posebno mesto v mojem spominu.
Glavni del ekskurzije, ki je potekal pod vodstvom publicista, novinarja in izjemnega poznavalca kozmonavtike Vojka Kogeja, je bilo izobraževanje v Zvezdnem mestu pri Moskvi na temo “Ljudje Prihodnosti. Združitev.” Izobraževanje je potekalo v Centru za pripravo kozmonavtov Jurija Gagarina.
Zvezdno mesto, kot center in izhodišče vesoljskih raziskovanj, je kraj poln presežkov. Mesto, od Moskve oddaljeno le 40 km, so zgradili z namenom, da bi se vanj naselili astronavti, ki bi lahko tam nemoteno vadili ter se pripravljali na polete v vesolje. Mesto je bilo sestavljeno iz dveh delov. Del je bil namenjen urjenju, del pa je predstavljalo območje za vojaško in civilno osebje. Zaradi skrivne narave projektov, ki so se tam odvijali, so poskrbeli, da mesto za vse, ki z astronavti niso bili neposredno povezani, ni obstajalo. Ni bilo vrisano na nobenem zemljevidu in ljudje zanj niso vedeli. S propadom Sovjetske zveze se je Zvezdno mesto postopoma odprlo za javnost. V mestu še vedno potekajo aktivnosti kozmonavtov, hkrati pa se tam nahajajo tudi spominski muzej Jurija Gagarina, dvojnik vesoljske postaje Mir, moduli Mednarodne vesoljske postaje in drugi muzeji, ki si jih je možno ogledati. Mi smo si poleg vsega tega, ogledali celo manjšo od dveh centrifug v katerih vadijo kozmonavti. V mestu je možno srečati Valentino Tereškovo, prvo žensko v vesolju, ali pa vdovo Jurija Gagarina, ki še vedno živita na Aleji kozmonavtov. Zvezdno mesto je še vedno varovano območje, vstop vanj je zelo omejen in večina centra za urjenje je dostopna le zaposlenim ter nekaterim ”vesoljskim turistom”.
V centru za pripravo kozmonavtov Jurija Gagarina smo imeli predavanja, doživeli smo ogromno izjemnih stvari, spoznali pa smo tudi kozmonavta Saližana Šakiroviča Šaripova, ki nam je poln energije pripovedoval o njegovi izkušnji poleta v vesolje.
Preizkusili smo tudi del skafandra in se mučili z navijanjem vijaka v vakuumu. Kar je izgledalo zelo preprosto, se je izkazalo kot velikanski podvig. Izvedeli smo, da je v vesolje, razen ljudi, Lajke in njenih naslednjic Belke in Strelke, v vesolje poletela tudi raznolika skupina ostalih živali. Na enem izmed poletov so kozmonavtom delali družbo kuščarji, ki so se v breztežnostnem prostoru razmeroma dobro znašli. Poletela so tudi že jajca, saj so preizkušali, ali se lahko mladički v vesolju izvalijo zdravi in ‘normalni’ kot na zemlji. Izkazalo se je, da se lahko.
Spali smo v hotelu Kozmos, kjer so pred nami bivali tudi kozmonavti med časom njihovega urjenja. En cel dan pa smo imeli namenjen ogledu Moskve. Ta me je osupnila s svojo velikostjo, lepoto in duhom, ki vlada v njej. Polna je podrobnosti, a vendar se vse zliva v celotno, izjemno zgodbo mogočne države. Zelo so mi bile všeč čudovite zgradbe, ki so vznemirile tudi malo umetniškega duha v meni. Na Rdečem trgu mi je bila najbolj všeč Cerkev svetega Vasilija blaženega, najbolj prepoznavna znamenitost Moskve.
To je bila zame izredno bogata, zanimiva in poučna izkušnja.
Barbara Lipnik, 3. i
