DPZ na Češkem

Da, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center težko pustiš za sabo, ko maturiraš, se strinjamo prav vse letošnje bivše maturantke, ki smo se odločile, da bomo kot komorna zasedba DPZ GCC nadaljevale naše pevsko poslanstvo.
Prejšnji teden smo tako kot alumne pevke Gimnazijo Celje – Center predstavljale na Češkem. Udeležile smo se festivala Zapívej fest v kraju Vyškov, kjer smo priredile dva koncerta.
V ponedeljek 12. septembra smo tako spakirale kovčke in v pričakovanju novih dogodivščin sedle na avtobus. Na Češko smo se vozile dobrih sedem ur, vmes pa smo se kot po navadi ustavile tudi za kakšno kavo in malico. Ko smo prispele, smo spoznale tudi našega hostesa Robina, ki je kar kmalu postal naš prijatelj.
Prvi dan pa so nas že začele spremljati tudi nevšečnosti. Nastanile smo se v hotelu, ki nam ni bil prav nič všeč. Morda smo preveč izbirčne, toda sobe so bile tako majhne in nečiste, pa tudi vonjave po hotelu niso bile nič bolj prijetne. Hrana prav tako ni imela dobrega okusa, ki smo ga navajene doma. Po večernem koncertu, ki smo si ga ogledale, pa se je zgodil neprijetni incident, saj je bil na delu nepridiprav, ki je okradel eno izmed naših hotelskih sob, da nam niti policija ni znala pomagati.
Naslednji dan smo začele bolj optimistično. Že pred zajtrkom smo imele vaje za naš prvi dopoldanski koncert. Kljub slabi akustiki kino dvorane, v kateri smo pele, smo nastop izvedle čudovito, tako kot vedno in se spomnile, da smo na Češko prišle, ker nas povezujeta glasba in petje.
Popoldan nas je Robin odpeljal v Aquapark, kjer smo se vozile s tobogani, se kopale in se učile skakati v vodo na glavo. Zbližale smo se tudi z našim ‘hostesom’, ga učile slovensko in se ob tem neizmerno zabavale. Pred večerjo pa smo si privoščile tudi češko pivo v pivnici, ki jih na Češkem res ni manjkalo.
Zvečer je bil čas za disko, kjer smo se naplesale in presmejale, čeprav smo se zavedale, da nas naslednji dan čaka še drugi koncert.
V sredo smo tako dopoldan odšle v živalski vrt, kjer smo videle kar nekaj zanimivih živali, in v Dinopark, kjer smo delali selfije z dinozavri. Pravzaprav smo kar naprej delali selfije – zborovodja David je bil zanje najbolj zagret.
Popoldne smo namenile počitku, da so naše glasilke lahko brezhibno pele na večernem koncertu, kjer smo požele velik aplavz. Akustika v cerkvi, kjer smo prepevale, je bila odlična in prav zares smo uživale, ko smo kljub zabavi prejšnjo noč tako čudovito odpele in v tako dobri luči predstavile našo šolo. Zares smo bile ponosne. Eni so nas celo vprašali, če vse študiramo solo petje, kar se je nam zdelo res smešno in pohvalno ob enem. Koncert pa je seveda zelo popestrila tudi organistka Metoda.
Zvečer nas je Robin peljal na pivo in najboljšo pico v tistem kraju. Njihova pica, ki jo je za okras krasil celo brezokusni brokoli, se sploh ne more primerjati z našo pico – brez zamere. Robina smo tako povabile v Slovenijo, da bo lahko okusil našo hrano, on pa nas je ob pivu naučil nekaj čeških pesmi.
Ker na našem programu festivala ni bilo ogleda Prage, sta se Robin in David dogovorila, da v lastni režiji odidemo tja. Tako smo se v četrtek zgodaj zjutraj odpravili na vlak proti Pragi. Dolge ure smo se vozile do Prage, ampak bilo je vredno. Ves vtis, ki nam ga je do tedaj z neokusno hrano in starim hotelom pustila Češka, je izginil. Praga nas je navdihnila. Bile smo presrečne, ko smo se sprehajala po Karlovem mostu, pile kavo v kavarnah, obiskale seks muzej in delale selfije. Najboljše je bilo, ko smo na Karlovem mostu zapele tri pesmi in so bili drugi turisti zares navdušeni nad nami.
Na poti nazaj v Vyškov, pa smo se ustavile tudi v Brnu, kjer smo prav tako odpeli nekaj kitic in kot vedno navdušili mimoidoče.
Najtežje se je bilo tistega večera posloviti od Robina, ki nas je vodil po Češki in nam bil v veliko pomoč pri izletu v Prago in naših koncertih. Veselimo se že, ko nas bo prišel obiskat v Slovenijo.
Hvaležne smo za to čudovito izkušnjo, ki nas je še bolj povezala. Pridobile smo nove prijatelje, veliko selfijev in kar je najpomembnejše veliko spominov, ki nam ne bodo nikoli zbledeli. Srčno pa upamo, da to ni bila naša zadnja turneja in da se bomo še dobile na kakšnih vajah ter se kljub natrpanim študentskim urnikom še odpravile kam v svet.

Janja Trnovšek

 

Na Janjinem youtube računu si lahko ugledate tudi video utrinke s turneje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja