Domače naloge – (ne)nujno zlo?!

Gimnazija Celje – Center je že drugo leto zapored ena od šol celjske regije, ki uspešno sodeluje z Novim Tednikom. V tem mesecu smo dijaki in učitelji iskreno spregovorili o domačih nalogah in njihovem pomenu za uspešno šolsko delo.

V slovenskih srednjih šolah še vedno velja, da je domača naloga oblika dijakovega dela, ki mu ga posreduje učitelj in je neposredno povezana s poukom. Dijak delo opravlja samostojno po rednem šolskem pouku. Domača naloga je nosilec izobraževalne in vzgojne vloge, tako da je Zavod RS za šolstvo je definiral tudi »dobro« domačo nalogo, ki vsebinsko, po namenu, obliki, tehniki izvrševanja, kriteriju obveznosti in po kriteriju predpisanosti te vlogi tudi izpolnjuje.


Med strokovnjaki ta tema buri duhove že vrsto let in domače naloge so zlasti v preteklih dvajsetih letih našle enako število zagovornikov kot nasprotnikov. So ostaline nekega časa, ki ga več ni ali ena izmed pedagoških metod, ki bi jo bilo potrebno ponovno osmisliti? So domače naloge ne glede na jasno stališče osrednje šolske razvojno-raziskovalne ustanove res ob številnih prenovah in reformah v zadnjem desetletju sledile temu razvoju? S temi in podobnimi vprašanji se na GCC ukvarjamo letošnjo jesen z željo, da raziščemo stališča dijakov in učiteljev ter skušamo domače naloge in ostalo domače delo osmisliti tako, da bi lažje sledili prioritetnemu cilju šole, ki je učitelje in dijake postavil pred vprašanje, kako spodbujati učeče k uspešnemu sprotnemu, dodatnemu in domačemu delu. V kratkem novinarskem pregledu smo analizirali prve rezultate naših prizadevanj.

V novembru smo novinarjii šolskega časopisa Sledko med dijaki izvedli anketo na temo domačih nalog. Nanjo je odgovorila dobra polovica dijakov vseh treh programov, ki jih izvajamo na GCC. Na vprašanje, ali domače naloge opravljajo, je več kot 80% dijakov odgovorilo z DA, 70% pa jih meni, da so domače naloge smiselen način utrjevanja znanja. Odgovori na to, zakaj ne delajo domačih nalog, so bili dokaj enoviti – zaradi prevelikega obsega naloge in pomanjkanja časa. Dijaki nalogo opravijo samo za predmet, kjer učitelj pregleda domače naloge, drugače pa ne. Eden izmed dijakov je iskreno priznal: »Ne opravjam je redno, ker sem prelen in se ne znam motivirati, da bi jo začel delati.«. Malo manj kot polovica anketiranih porabi za domačo nalogo od 30 do 60 minut, dobra četrtina pa od 60 do 90 minut ali celo več. Največ dijakov naredi nalogo doma, nekateri pa že v šoli.
75% dijakov se strinja, da po opravljenih domačih nalogah bolje razumejo snov. Najprej naredijo nalogo za matematiko in angleščino, potem pa, če imajo čas in voljo, še tisto, kar ostane. »Snov se bolje in dlje ohrani v spominu, če jo utrjujem z nalogo, zaradi boljšega znanja pa lažje sledim nadaljevanju snovi« je zapisal eden izmed dijakov. Razlogi, zakaj pa opravljaje domačih nalog ne koristi, tičijo v tem, da po mnenju velikega števila anketiranih pogosto ne zajemajo predelane snovi in so po mnenju dijakov brezpomenske, zato jih naredijo hitro in površno. Kar nekaj odgovorov pa pravi da »z domačim delom včasih ponoviš snov, vendar ena naloga ne spremeni nič«. Velika večina dijakov meni, da imajo preveč domačega dela. »Domače naloge je preveč in zato je ne delam, ker želim, ampak, ker jo moram. Posledično se iz tega nič ne naučim.«

Del anketnega vprašalnika je dijake spraševal po konkretnih predlogih o »izboljšavi« domačih nalog. Zapisali so, da bi jih k opravljanju le-teh spodbudila večja zanimivost nalog. Kot del naloge bi si radi ogledali film, izvedli praktične poizkuse, napisali spis, brskali po internetu, delali v paru, reševali učne liste in naloge v eUčilnicah. Želijo si kratkih, a kvalitetnih domačih nalog. Kot odgovor na vprašanje o idealni domači nalogi so mnogi navedli: »da naloge sploh ne bi bilo«, drugi odgovori pa poudarjajo kratke naloge, s katerimi bi ponovili in utrdili snov kot del učenja za ocenjevanja in preverjanja ter tako pridobili čas tudi za prostočasne dejavnosti, ki jih pogrešajo. Zapisali so tudi to, da bi jih k opravljanju nalog pritegnila zabavnost, inovativnost in zahtevnost. Kar nekaj dijakov je navedlo, da želijo, da bi jim bila naloga izziv in ne rutina, saj bi to pomenilo dodano vrednost k znanju, eden izmed anketiranu pa je napisal, da si želi nalogo »iz katere se lahko naučiš kaj takšnega, kar boš v življenju dejansko potreboval, npr. nauči se kuhati, plačevati položnice, izpolnjevati obrazce …«.
Dijaki so predlagali uvedbo tedenskih nalog in racionalizacijo količine domače naloge, rešitev pa vidijo tudi v nagrajevanju dobro in redno opravljene naloge. Nekateri so mnenja, da sprotno pregledovanje domačih nalog pomeni tudi bolj redno opravljanje in boljše učne rezultate. Zasledili pa smo nekaj mnenj, ki krivcev ne vidijo v domačih nalogah ali dijakih, pač pa v profesorjih … »Določeni profesorji se morajo začeti zavedati, da imamo na dan po pet ali šest različnih predmetov. Nalogo bi morali dajati v zmernih količinah in razumeti, da imamo še druge dejavnosti, ki so prav tako pomembne za naš razvoj.« Eden izmed dijakov pa je zelo konkretno nagovoril šolski sistem in njegove birokratske omejitve: »Najprej je potrebno spremeniti sistem, ki proizvaja robotske profesorje. Ti iz leta v leto predavajo isto snov, pri tem pa še niso zadovoljni […] Ko si bodo upali narediti nekaj novega, zanimivega, ko bodo dajali kreativne naloge, kjer se bo lahko vsak dijak izkazal na svojem področju, takrat bo tudi ta poklic ponovno spoštovan! V današnjem času pa je profesor več ali manj samo »copy/paste« učbenika in groženj o maturi …«

Tudi učitelji od začetka šolskega leta na sestankih strokovnih aktivov analizirajo primere različnih praks ter skupajo iskati rešitve na tem področju. Eden izmed njih je zelo iskreno zapisal: »Pregledovanje nalog pri mojem predmetu, ki obsega le dve uri na teden in obsežen učni načrt, vzame preveč časa, zato sem dvignil roke od tega projekta. Svoje je tu naredil tudi zadnji Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, ki je iz besednjaka izpustil domačo nalogo in domače delo ter tako učiteljem in dijakom odvzel pravice in dolžnosti s tega naslova«. Manj problemov z domačimi nalogami imajo učitelji temeljnih maturitetnih predmetov, vsi pa vidijo zelo zagoneten in inovativen izziv v nagrajevanju, ki uradno niti ni mogoče. Menijo, da pri obveznih predmetih na maturi dijaki prej vidijo smisel v utrjevanju snovi z domačo nalogo, kot pa pri ostalih, poudarjajo pa, da pregledovanje naloge tudi njim vzame preveč časa, a je bistveno, sicer naloga izgubi smisel. Učitelji naravoslovja predlagajo znanstveni pristop k nalogi, ki naj obsega daljše časovno obdobje in vključuje raziskovalne metode, ki jih dijaki usvajajo v timih. Učitelji jezikov so predlagali prakso preverjanja znanja pred testom, ki je sestavjeno iz domačih nalog, preverjanje pa dijaki pregledajo in analizirajo sami, tako da izmenjajo pisne izdelke. Ta snov je potem vključena tudi v test. Učitelji matematike menijo, da so domače naloge pomemben del predmeta, priznavajo pa, da je smiselno razmišljati o količini in vsebini ter dati več poudarka diferenciaciji dijakov – bolj uspešnim mora domača naloga predstavljati velik izziv, manj uspešnim pa pomoč za razumevanje. Večina učiteljev meni, da je eno izmed bistev domače naloge tudi pridobivanje delovnih navad, da pa velik problem v »zeitgeistu«, ki dijakom narekuje, da nekaj kar ne more biti ocenjeno, nima smisla. Iskanje rešitev in inovacij na tem področju se učiteljem zdi smiselno, a nekateri priznavajo, da npr. pri uporabi sodobnih tehnologij sami niso dovolj vešči, da bi si upali domače delo posodobiti na ta način ter si želijo več primerov in praktičnih izobraževanj na to temo. Vse pogovore na temo domačih nalog in domačega dela ocenjujejo kot smiselne, saj tako dobivajo vpogled v načine dela kolegov iz drugih strokovnih aktivov, pa tudi realen vpogled v količino domačih nalog. Ocenjujejo tudi, da bi domače naloge morale dijakom postavljati tudi izzive medpredmetne narave in služiti usvajanju najvišjih taksonomskih znanj, čemur pa ni naklonjena predmetna organizacija pouka in vsebinski razkoraki v učnih načrtih. Tovrsten projekt bi terjal veliko usklajevanja, energije in prilagajanja, bil pa bi zelo smiseln.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja