Tamara Ibrić (3.č) in Vita Jeraj (1.b) sta se povzpeli na sam vrh. Z odličnimi rezultati sta se kvalificirali za naslov športnice leta Celja 2012.
Tamara in Vita sta na svetovnem pokalu v TaekwonDo-ju v Brightonu (Anglija) zasedli tretje mesto v tradicionalnem sprarringu in se kot edini dekleti v mladinski konkurenci veselili medalje, kasneje pa sta v ekipnih formah (z Uršo Terdin, Urško Gazvoda, Pio Demšar) osvojili še tretje mesto.
Da pa sta se lahko udeležili tega tekmovanja, sta potrebovali več dosežkov. Poleg tega da sta postali leta 2012 državni prvakinji v tradicionalnem sprarringu, sta skupaj osvojili še četrto mesto na evropskem prvenstvu v Mariboru, ki je potekalo aprila 2012, ter tretje mesto v ekipnih formah.
Kako sta začeli trenirati Taekwon – Do?
T: »Mene je v te vode peljal moj oče. Že od samega začetka je moj trener.«
V: »Da začnem trenirati Taekwon – Do, je bil predlog mojih staršev. Ker pa rada poskusim nekaj novega, sem si rekla: “Zakaj pa ne.”«
Kako dolgo sta morali trenirati za takšen dosežek?
T: »Koreografijo, če se lahko tako izrazim, sva v večini pripravile že januarja 2012, ko sva se pripravljali na evropsko prvenstvo v Mariboru. Tam sva zasedli četrto mesto in tako le za las zgrešili medaljo. Nato sva le še izboljšali posamezne dele in samo še vadili.«
Ali so treningi naporni?
V:»Na začetku se mi je zdelo težje, vendar se je splačalo vztrajati, saj so zdaj treningi zabavni. Vsi se razumemo in po končanem treningu se dobro počutim.«
Kakšni so bili občutki pred in po tekmi?
V: »Vznemirjena sem bila od začetka do konca. Koreografijo sva večkrat ponovili, da česarkoli ne bi pozabili. Ko sva čakali, da prideva na vrsto, me je bilo strah. Poskušala sem ohraniti mirno glavo. V trenutku, ko sva bili na vrsti midve, pa se mi je telo napolnilo z adrenalinom. Med nastopom sem videla le še naju, polje, v katerem sva nastopali in čas, na katerega sva morali paziti. Na koncu sem lahko bila le še dobre volje, ker je bilo, čeprav dela trema svoje, tekmovanje s Tamaro zabavno.«
Širijo se govorice, da se vama sodniki vedno smejijo. Zakaj?
T: »Slovenci smo na splošni znani po tem, da veliko treniramo, se dobro borimo in da se znamo šaliti. Z Vito imava vedno kakšne čudne in smešne izhode iz ringa. V Mariboru sva odplesali polko, v Angliji pa uporabili Gangnam style.«
V: »Najino določanje odhoda poteka nekako takole: Najprej skupaj premišljujeva, se pošaliva, nato ena za šalo predlaga neko noro in smešno idejo, druga pa jo vzame resno.«
Sta pričakovali takšne rezultate?
T: »Nanje sva upali, a nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Sama nisem bila prepričana, če lahko premagava Finca. Najhujše je bilo čakanje, a ko so sodniki odločili, da sva bili boljši, sva tako le še nadaljevali. Za ekipne forme pa sem rezultat že v naprej pričakovala, moram pa priznati, da so bile Irke res odlične. Rezultat dela je bil odličen in upam, da bo šlo tako tudi naprej.«
Kaj vaju čaka v prihodnosti?
T: »Prvo se morava potruditi na državnem prvenstvu marca, nato pa naju čaka veliko dela, saj je maja evropsko prvenstvo na Švedskem. Zadnje večje tekmovanje letos pa bo oktobra, ko se bova udeležili svetovnega prvenstva v Španiji.«
Kakšna so pričakovanja?
V: »Nazadnje sva osvojili bronasto medaljo na svetovnem pokalu. Zdaj koreografijo še izboljšujeva, zato pri naslednjem tekmovanju pričakujem višjo stopničko. Seveda pa upam na prvo mesto in vem, da Tamara prav tako. V prihodnosti pričakujem še naprej tako dobre rezultate.«
Kaj pa meniš o športnici leta Celja? Si razočarana, da nisi postala to ti?
V:»Urško spoštujem in menim, da si to tudi zasluži.
Sploh ne, nisem razočarana čeprav bi bilo čisto noro dobiti naziv športnice leta. V glavnem se s TaekwonDo-jem ukvarjam, ker me veseli in za to ne potrebujem kakršnekoli nagrade.«
Hvala za vajine odgovore in veliko sreče tudi na prihodnjih tekmovanjih.
[nggallery id=24]
