Vsako leto je marec za debaterje poseben mesec. Počasi se končuje debatna sezona in poleg državnega turnirja je na vrsti le še mednarodni debatni turnir v Ljutomeru. Med našimi izvrstnimi debaterji se je vnela prava mala borba, saj se je turnirja lahko udeležila le ena ekipa. Seveda so debaterji GCC izbor opravili profesionalno in na ta pomemben turnir, poln zabave in novih izkušenj, poslali tri odlične predstavnike. Saša Gerlj, Tinkara Godec in Aljaž Barlič so debaterji, ki so “enostavno drugačen GCC” predstavljali v Ljutomeru.
Nekateri so vstali zgodaj, prišli v šolo izpilit svoje govore, odpisat še kakšen test in se nato odpravili na železniško postajo. Drugi so si privoščili malo več spanja in v šolo prišli kasneje in bolj spočiti. Vsekakor pa so bili naši debaterji, sicer utrujeni, pripravljeni na prvi dan turnirja. Prestopanje in čakanje na železniških postajah je utrujajoče, a po treh urah so s polnimi rokami kovčkov ter dežnikov le prišli v to manjše, a prikupno mestece. Po uradni otvoritvi, zvokih violine, čela in petja, je sledil prvi debatni krog. Soočili so se z debatno ekipo Srbije, s katero so debatirali na debatno trditev: This House regrets the dominant narrative of women as nonviolent and vulnerable in conflicts and humanitarian crises. Po divji in precej seksistično obarvani je debati je sledil impromptu krog. Ekipa se je pomirila z ekipo 2. gimnazije Maribor. Po končanih prvih dveh debatah so se seveda utrujeni debaterji nastanili v hotelu, kjer so si v tem vikendu nabirali novih moči.
Naslednje dopoldne je bilo precej naporno, saj sta jih pričakala dva impromptu kroga. Seveda so se dobro znašli, a vseeno imeli malo nesreče z definicijami ter ekipami. Vsekakor so se pogumno in zavzeto borili, kar jih je pripeljalo v debatni krog, v katerem so se pomerili z debatno ekipo Anglije. Debatirali so o pomembnosti rase in razreda. Čustveno so se predali debati in tako z zmago uspešno zaključili debatni dan. Po večerji je sledilo druženje debaterjev, spoznavanje njihovih kulturnih posebnosti in preprosto navezovanje internacionalnih stikov. Ta dogodek so sicer naši predstavniki precej hitro zapustili, uradnega podatka zakaj še niso izdali, vsekakor pa jim tudi v njihovih sobah ni bilo slabo.?
Kot je tradicionalno za zadnji dan večdnevnih turnirjev, so se debaterji tudi v Ljutomeru soočili z marsičem. Zgodnje vstajanje vsekakor ni mačji kašelj, potrebno pa je seveda še utrujajoče pakiranje. Vsekakor so se izurili tudi v ekspresno hitrem pospravljanju kovčka. Mogoče pa pospravljanje le ni prava beseda. Kakor koli že, pravočasno so prišli do gimnazije Ljutomer. Debatirali so na pripravljeno trditev, čeprav bi se verjetno lahko strinjali, da ni bila najbolj pripravljena. Vseeno so utrujeni in željni doma uspešno zaključili še zadnji debatni krog. Po tem so se malo razgubili (vsak se namreč sprošča na svoj način). Klepet s prijateljicami, kakšna kavica v dobri družbi … Po kosilu pa je bil čas, da se odpravijo domov. Bilo bi namreč zelo neprijetno, če bi ob 15.14 zamudili zadnji vlak, ki pelje iz Ljutomera. Družbo na vlaku so jim delali tudi kolegi s Trbovelj in slovita igra “Never have I ever”. Ker orientacija naših debaterjev nikakor ne sodi med njihove priljubljene veščine (se še spomnite Bruslja …), bi vlak skoraj zapustili že na Ptuju. Na Pragerskem so imeli toliko časa, da so pogumni in lačni odšli iskat trgovino. Zopet je debaterska orientacija rahlo zatajila, a so po nepotrebnih kilometrih vseeno našli kar so iskali in se varno (ter pravočasno) vrnili na postajo ter z vlakom do Celja, od koder so se v večernih urah napotili v varne objeme svojih domov.
