Naši zelo uspešni in perspektivni debaterji GCC so že jubilejno pripravili 45 minutno debato, odprto za dijake in profesorje naše šole in posebej povabljene goste in novinarje. Nanjo je bil povabljen tudi slavnostni gost, minister za kulturo, izobraževanje in šport, dr. Žiga Turk, ki se debate žal ni mogel udeležiti. Saj veste, v razmerah, ki vladajo v naši državi, imajo politiki veliko dela. Naši debaterji so nam letos pod vodstvom profesorja Miha Gartnerja postregli z zelo zahtevno, a hkrati aktualno tematiko današnjega časa, NORMATIVIH, KI VPIVAJO/NE VPLIVAJO NA KVALITETO POUKA.
Temo jim je določil profesor, saj je prepričan, da imajo debaterji že dovolj izkušenj, da lahko debatirajo tudi na temo, ki se dotika predvsem politikov, profesorjev in s tem tudi morebitnih sprememb v naši državi.
Šest debaterjev je bilo razdeljenih v dve skupini. Vlado oz. debaterje, ki se strinjajo, da normativi vplivajo na kvaliteto pouk so sestavljali Jure Macuh, Kaja Plevnik in Jaka Koren, opoziciji pa so pripadali Špela Terbouc, Nejc Gornik in Sašo Vozlič.
Zagovorniška skupina je trdila, da so kriteriji kvalitetnega pouka odnos učitelja do učenca, medsebojno sodelovanje in učiteljevo namenjanje pozornosti vsakemu posamezniku, česar pa pri povečanem številu učencev v razredu ne moremo zagotoviti. Menijo, da sodobna družba zahteva interaktiven pouk in da preobremenjeni profesorji z velikim številom ur in učencev v razredu tega ne morejo zagotavljati v zadostni meri. Med seboj so se strinjali, da vlaganje v slovensko šolstvo izboljšuje našo državo in profesorje ter da je to hkrati naložba za izobraženost in uspeh učencev. Izpostavili so tudi problem rivalstva med profesorji kar lahko izzove strah pred izgubo službe.
Člani negacije so postavili tezo, da majhne in zanemarljive spremembe v povečanju števila učencev v razredu ne vplivajo na kvaliteto pouka. Menijo, da če profesor nima avtoritete v razredu z 25 učenci, je ne bo imel niti v razredu s petnajstimi učenci. Debatirali so tudi o strahu in trdili, da je strah le še večja motivacija za delo. Izpostavili so tudi rezultate raziskav o kvaliteti poučevanja v drugih državah v primerjavi s Slovenijo. Države z najboljšim standardom izobraževanja imajo več učencev v razredih, profesorji pa večje število ur letno.
Debato je spremljala tudi vršilka dolžnosti prof. Mateja Glušič Lenarčič, ki jim je pred začetkom tudi zaželela čim bolj tehtne argumente in razgibano debato. In tako je tudi potekala, zato upam, da se je vsak od nas malo zamislil o stanju našega šolstva in spoznal zahtevno vlogo debaterjev. Med debato pa je Spletko ujel naše profesorje, kako so klepetali in motili nas, poslušne dijake, ki smo pozorno spremljali debato. Njihov argument je bil, da so se pogovarjali o stanju našega šolstva, saj so bili preveč nestrpni, da bi počakali na zaključek debate. Saj jim ne zamerimo, saj smo tudi mi dostikrat nestrpni.
