Na dan Evrope, 9. maja, praznujemo mir in enotnost v Evropi. Ta dan obeležujemo obletnico zgodovinsko pomembne Schumanove deklaracije.
Francoski zunanji minister Robert Schuman je v govoru v Parizu leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Zavzel se je za oblikovanje evropske institucije, ki bi skrbela za skupno upravljanje industrije premoga in jekla. Pogodbo o ustanovitvi takšne institucije so podpisali naslednje leto. Schumanov predlog šteje za začetek povezovanja držav v Evropsko unijo.
Institucije EU (Evropski svet, Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija) ob praznovanju dneva Evrope vsako leto v začetku maja v Bruslju in Strasbourg pripravijo dan odprtih vrat za javnost. Lokalna predstavništva EU v Evropi in po vsem svetu organizirajo številne dejavnosti in dogodke za obiskovalce vseh starosti. Vsako leto več tisoč ljudi obišče institucije, sodeluje v razpravah, posluša glasbene koncerte in si ogleda druge prireditve, s katerimi obeležimo dan Evrope in izboljšujemo poznavanje EU.
V zadnjem letu smo v povezavi z Evropsko unijo slišali veliko o odstopu Velike Britanije iz evropske institucije oz. t. i. Brexitu. Slednji je razdvajal ne samo Britance, pač pa tudi ostale evropske države. Britanija do konca leta 2020 še ostaja del enotnega evropskega trga in carinske unije. Sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, z gotovostjo pa je mogoče reči, da bodo posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bo izgubilo veliko tržišče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo. Mnogi so špekulirali, da odstop predstavlja začetek konca EU, saj bi lahko spodbudil katero drugo članico v podobno dejanje (predvsem prezadolženo Grčijo).
Od 31. januarja 2020 tako EU po novem šteje 27 držav članic, ki poleg glavne valute (€), uporabljajo še 8 ostalih denarnih valut. Skupno govorijo kar 24 različnih jezikov. Leta 1972 je Svet Evrope Odo radosti v orkestrski priredbi avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana razglasil za evropsko himno, leta 2003 pa je bila tudi uradno razglašena za himno Evropske unije. Zaradi množice jezikov na ozemlju unije za himno velja le Beethovnova melodija brez besedila.
Na vhodnih vratih za vstop v EU je še nekaj držav, med njimi so: Severna Makedonija, Albanija, Srbija, Črna Gora in Turčija.
Združitev držav je imela veliko pozitivnih posledic, predvsem na gospodarstvo in prost pretok ljudi, storitev ter blaga. Samo pomislimo koliko naših izmenjav ne bi bilo izpeljanih in koliko študentov bi ostalo brez močno sofinanciranega študija v tujini, če se države ne bi združile v EU. Vsekakor smo mladi lahko neizmerno hvaležni za združitev, ki nam odpira vrata v preostale dele stare celine.
Š. K.
