Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1987 31. maj določila za svetovni dan brez tobaka, da bi povečala zavedanje o škodljivosti kajenja.
Kot že vsi vemo, se naša družba deli na kadilce in nekadilce. Nekateri kajenju strogo in z vso močjo nasprotujejo, medtem ko ostalih sploh ne moti. Menim pa, da se vsak izmed nas zaveda posledic kajenja, prav tako pa tudi tega, da ima vsak svobodo odločanja, kaj bo počel s svojim telesom.
Kar 23 % Slovencev kadi, vsako leto zaradi posledic kajenja prezgodaj umre 3600 ljudi (za primerjavo – zaradi prometnih nesreč 120). Skoraj 95 % kadilcev začne kaditi v najstniških in študijskih letih, nato pa postanejo zasvojeni z nikotinom in zelo težko prenehajo.
Vseeno pa je prav, da vam predstavimo posledice kajenja, ki lahko prizadenejo predvsem kronične kadilce. Že dolgo je znano, da je kajenje tobaka na prvem mestu med vzroki umrljivosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Je dejavnik tveganja za nastanek in hujši potek najpogostejših bolezni v evropski regiji. Tobačni dim, ki nastaja pri izgorevanju tobaka, vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi, približno četrtina teh snovi je rakotvornih. Najbolj znane in nevarne so nikotin, katran in ogljikov monoksid. Glavni rakotvorni dejavnik v cigaretnem dimu je katran. Najbolj s kajenjem povezujemo raka pljuč, saj pri kajenju vnašamo rakotvorne spojine neposredno v dihala. Rakotvornih spojin pa s kajenjem ne vnašamo le v pljuča, temveč tudi v druge organske sisteme, zato je kajenje dokazano povezano tudi z rakom žrela in grla, požiralnika, želodca, črevesa, sečnega mehurja in ledvice, lahko pa povzroči tudi raka dojke, materničnega vratu, kože, raka trebušne slinavke in levkemije. Hkrati kajenje draži tudi sluznico, povzroča možjansko kap in srčni infarkt, povečuje težave s prebavili, stara kožo itd. Posledice kajenja, pa se lahko poznajo tudi na nekadilcih zaradi pasivnega kajenja, ki lahko človeka ravno tako počasi, a zanesljivo ubija. Obstajajo trdni dokazi o negativnih učinkih pasivnega kajenja. Študije kažejo, da pasivno kajenje povzroča raka na pljučih in da je pri ljudeh z dolgotrajno izpostavljenostjo kajenju tveganje za razvoj pljučnega raka povečano za 20-30 odstotkov. Pasivno kajenje je tudi vzrok za ishemično srčno bolezen, hude bolezni dihal, astmatične napade, bolezni srednjega ušesa pri otrocih in sindroma nenadne smrti novorojenčka.
Smrtnost zaradi tobaka je izredno visoka. Vsako leto umre več kot 5 milijonov ljudi zaradi posledic kajenja, kar je več kot zaradi virusa HIV, malarije in tuberkuloze SKUPAJ. Tobak je edini legalen potrošniški izdelek, ki ubija, ko ga uporabljate tako, kot predvideva proizvajalec.
Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v ta namen s pomočjo Inštituta za zgodovino medicine in prof. Zvonke Zupanič Slavec pripravili razstavo o najbolj uspešnih medijskih kampanijah proti kajenju z različnih koncev sveta. Nekaj plakatov si lahko ogledate na povezavi, razstavo pa bomo gosili tudi na GCC s plakati o zdravem življenjskem slogu na stopnišču v staro telovadnico. 😉
Ob svetovnem dnevu tobaka ne želimo nikur soliti pameti, kaj naj počne s svojim življenjem. Radi pa bi, da tisti, ki se cigaret izogibate, pri tem tudi vztrajate, saj kajenje nima nikakršnih pozitivnih posledic za telo. Tistim, ki pa si kdaj pa kdaj prižgete kakšno cigareto, pa svetujemo, da vsaj danes 31. 5. privarčujete kakšen evro in ga raje zapravite za kakšno kavo, kot pa škatlico cigaret. 🙂
