Spletkovo izurjeno oko sporoča naslednjo vest …
Bil je (Miki) in ni ga več …
Ob prijetnem nedeljskem sprehodu sem se, kljub slepilni moči rumene krogle, ozirala proti naši lepotici … Zaslepljen pogled se je ustavil pred glavnim vhodom v hram učenosti. Mojemu pogledu nekaj ni bilo všeč. Čutila sem praznino … Opazila sem ledeni obris tankih in elegantnih profilnih pnevmatik … Rdeči akcent,v belini snega in rjavkastih odtenkih stoletne fasade, je izginil … V kosteh sem čutila in slišala kako se je zarjavela in zaledenela ključavnica odklenila in rešila okov enega leta. Ni ga bilo več … Kolo je izginilo …
Pred približno enim letom je vse do danes stal, varoval, opazoval, se smehljal in velikokrat (predvidevam) marsikomu ponagajal pri logističnemu zaklepanju in parkiranju ostalih bratskih in sestrskih koles. On pa je tam preprosto stal … Nepremično. Preživel in doživel je dež, sonce, sneg, veter, mirno stavko naših intelektualcev in še bil lahko naštevala …
Resnično upam, da nas rdeči lepotec, po imenu Miki, še kdaj obišče …
Prepričana sem, da ga bo lastnik/lastnica še kdaj pripeljal(a) k nam
Z ljubeznijo …
//