Angelika Fidler o nedeljskih predsedniških volitvah

Ali ste že razmišljali o prihajajoči nedelji? Na ta dan, 22. oktobra, bo namreč potekal prvi krog volitev predsednika Republike Slovenije 2017. Če določen kandidat v prvem krogu prejme absolutno večino glasov, je izglasovan za predsednika, v nasprotnem primeru pa bodo volišča ponovno odprta 5. novembra, kjer boste lahko obkrožili enega izmed dveh kandidatov, ki sta prejela največ glasov v prvem krogu. Predsednik Republike Slovenije je najvišji funkcionar v Sloveniji, ki predstavlja državo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa mesto predsednika zaseda nekdanji premier Borut Pahor. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavlja in odpokliče veleposlanike, sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove ter javno izreka mnenje do posameznih vprašanj.

V nedeljo volivci izbirajo med devetimi kandidati, ti pa so: predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, koprski župan Boris Popovič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, Angelca Likovič (kandidatka stranke Glas za otroke in družine), evropska poslanka Romana Tomc, Suzana Lara Krause kot kandidatka Slovenske ljudske stranke, Andrej Šiško (kandidat Zedinjene Slovenije) ter  aktualni predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec kot neodvisna kandidata.

Včeraj ste lahko na A Kanalu gledali soočenje mladih debaterjev z Borutom Pahorjem, Marjanom Šarcom, Ljudmilo Novak in Romano Tomc. Zaradi časovne omejenosti ni bilo mogoče, da bi vsi mladi udeleženci postavili svoja vprašanja, a smo kljub temu doživeli neko posebno izkušnjo; priča smo bili situaciji, ki se je odvijala za kamerami. Videli smo pristen odnos kandidatov, preden so nanje padli žarometi. Pristop kandidatov je bil različen. Dva kandidata sta bila pripravljena debatirati o politiki pred in po samem snemanju, odgovoriti na naša vprašanja ali pa se zgolj malce zaklepetati, medtem ko je nek drug kandidat zgolj vljudno pozdravil in nam segel v roko. Eden izmed kandidatov pa je pristopil nekoliko drugače, malce nepričakovano, in sicer z aroganco, nedostopnostjo in narcisoidnostjo. Ko človek opazi tak odnos, brez pozdrava, brez nasmeha, brez kulture, postane vprašanje o verodostojnosti podob politikov v medijih neizogibno. V dobi neustavljivega širjenja informacijske tehnologije bo kandidat, ki se je slikal z volivci (za kar je porabil maksimalno 3 sekunde), kljub slabemu odnosu v resnici, prej opažen in s tem bolj cenjen kot kandidati, ki so čas po snemanju namesto za fotografiranje izkoristili za to, da so nam prisluhnili in z nami razpravljali. Komu torej verjeti? Potrebno je, da tudi mi njim natančno prisluhnemo in iz njihovih govorov izluščimo bistvo. Pomembno je tudi, da spremljamo več različnih medijev. Na svoji koži vedno znova spoznavam, kako mi branje kolumn iz časopisov pomaga razvijati kritičen odnos do družbenega dogajanja in s tem uvideti marsikaj, kar na prvi pogled ni očitno.

V časopisu Delo so v soboto objavili rezultate ankete, v kateri so se osredotočili na vprašanje, koliko so volivci dober teden dni pred glasovanjem že izbrali svojega kandidata in so ga pripravljeni obkrožiti. Anketa kaže, da je 78% anketirancev že odločenih, med neodločenimi pa prevladujejo anketiranci v starosti od 18 do 24 let. Tudi ustvarjalci našega spletnega časopisa Sledko so raziskovali odnos mladih do politične participacije. Pred kratkim so objavili članek z naslovom Ti greš volit https://www.sledko.si/2017/10/15/ti-gres-volit/ , v katerem je omenjena Raziskava Mladine iz leta 2013, ki kaže, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko; le 15 % anketiranih je menilo, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, medtem ko je Raziskava Evropske komisije iz leta 2015 pokazala, da se v Sloveniji državnih volitev udeležuje 39 % mladih. Novinarji Sledka so zato dijake naše šole povprašali o udeležbi na nedeljskih volitvah. Iz pogovorov so razbrali močno nezadovoljstvo s kandidati.

Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo, oboje je bolje kot brezbrižnost. Čeprav nas še večina dijakov nima volilne pravice, se mi zdi prav, da se zavedamo njenega pomena. Volilna abstinenca mladih je zagotovo povezana s stigmatizacijo politike v naši družbi. Mnogokrat slišimo starejše generacije govoriti o nesmiselnosti politične udeležbe, ti vzorci resigniranosti pa se lahko hitro prenesejo na mlade državljane. Ne glede na trenutno situacijo v Sloveniji, je politika področje, ki odloča o javnih zadevah, torej o pomembnih elementih našega življenja. Manj kot smo razgledani na tem področju, večja tarča manipulacije s strani oblasti postajamo. Več kot vemo, večjo grožnjo predstavljamo oblasti, s tem pa posledično povečujemo ljudsko moč. Če večina ljudi meni, da njihov glas ne šteje, spremembe niso mogoče. Kritika oblasti postane brezpredmetna. Zakaj se ne bi raje osredotočili na konstruktivno kritiko? Pri tem je ključno temeljno poznavanje zgodovine slovenskega naroda, da v nas prebudi narodno zavest in spoštovanje pravic, ki jih naši predniki niso bili deležni. Obzorje si lahko razširimo tudi s spremljanjem političnega in družbenega dogajanja, saj lahko le na ta način aktivno pristopimo k soustvarjanju naše družbe. Gimnazija Celje – Center nedvomno slovi po aktivnih dijakih, s čimer so možnosti za spremembe, soodločanje in dobro sodelovanje s profesorji velike. Naj nas primer naše šole navdihne do te mere, da bomo v bodoče skušali enako aktiven pristop ubrati v odnosu do skupne države.

Dante Alighieri je v svojem znamenitem delu Božanska komedija zapisal, da je najhujši del pekla prihranjen za brezbrižneže. Ne narediti koraka bodisi zaradi nevednosti bodisi zaradi apatije sproži korak nazaj; cenimo priborjene pravice in tako korakajmo naprej. Skupaj.

Angelika Fidler, 4.c