“Nepismenost je podobna svetu s samo enim vhodom, in ko vstopimo, ni tam ničesar. Pismenost me je rešila tega temnega sveta. Odklenila mi je tisoč vrat, skozi katera lahko vstopim.” – Ernest Carr
V strokovni literaturi zasledimo več različnih definicij pojma pismenosti. V preteklosti je bila v ožjem pomenu opredeljena kot sposobnost branja in pisanja, danes pa zaobjema pojem celo vrsto veščin in znanj: bralne, pisne, računske, računalniške,…
Pojem pismenosti se nanaša na trajno sposobnost posameznikov, da uporabljajo (ustne in pisne) dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v današnji družbi. Taka sposobnost se začenja razvijati že v zgodnjem otroštvu, v ožjem družinskem okolju, med usvajanjem sposobnosti govora in poslušanja ter neformalnim uvajanjem v svet pisanja in branja. Nadalje se razvija v šolskem obdobju, med začetnimi formalnimi procesi šolskega opismenjevanja, to je usvajanja osnovnih veščin pisanja in branja, in nato med razvijanjem funkcionalne pismenosti ter sposobnosti učenja z branjem. Proces razvijanja pismenosti traja vse življenje.
Unesco in Mednarodno bralno društvo sta 8. september v letu 1966 razglasila za svetovni dan pismenosti, ki opozarja, da je kljub razvoju stopnja pismenosti v številnih državah sveta še vedno izrazito nizka. Pismenost je obenem predpogoj za osebni in družbeni razvoj, zmanjšuje revščino in neenakost, ustvarja bogastvo in pomaga izkoreninjati težave s prehranjevanjem in javnim zdravjem. Po navedbah Audrey Azulay je v zadnjih letih v vseh območjih sveta prišlo do velikega napredka, dejala pa je tudi:” pismenost je prvi korak k svobodi, k osvoboditvi iz družbenih in ekonomskih omejitev.” Na milijone moških in žensk se je s širokim gibanjem za pismenost in demokratizacijo dostopanja do izobrazbe vzpelo iz nevednosti in odvisnosti. Še vedno pa svet, v katerem bi vsakdo imel osnovno znanje, ostaja le želja.
Danes po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole. Šest od desetih otrok in mladostnikov, okoli 670 milijonov, ne doseže minimalnih spretnosti pismenosti in računanja; 750 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati – od tega sta dve tretjini žensk. Ta ogrožajoči primanjkljaj vodi v resnično izključevanje iz družbe in ustvarja spiralo družbenih in spolnih neenakosti.
Ta dan pa bodo po svetu zaznamovali številni dogodki. v Sloveniji ga bo med drugimi ozaveščevalnimi akcijami zabeležil že tretji nacionalni mesec skupnega branja, ki se začne 8. septembra s svetovnim dnevom pismenosti, in zaključi 8. oktobra s tednom otrok. Z dogodkom spodbujajo branje kot vrednoto pri vseh generacijah bralcev prek skupnega branja, z branjem povezanimi dogodki ter s širjenjem, izposojo in nakupom knjig.
Od 8. septembra do konca tekočega leta vsako leto teče tudi intenzivna nacionalna komunikacijska in plakatna akcija Društva Bralna značka Slovenije – ZMPS Beremo skupaj, ki s prepoznavno celostno likovno podobo (ilustracije priznanih slovenskih ilustratorjev) še dodatno informira najširšo javnost o pomenu in uporabni vrednosti branja, bralne kulture in
bralne pismenosti za posameznika in za družbo kot celoto.
Želimo vam vesel svetovni dan pismenosti!
