Slovenski kulturni in državni praznik se praznuje na današnji dan, 8. februarja, na obletnico smrti našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je umrl leta 1849. V njegov spomin današnji dan imenujemo tudi Prešernov dan. Ob tej priložnosti poteka osrednja državna proslava. Podelijo se tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke.
Na Slovenskem smo še do konca 2. svetovne vojne koledarsko leto praznično začeli s trikraljevskimi koledniki. Leta 1945 pa se je predpustnemu času, ki naznanja slovo od zime, pridružil nov praznik – 8. februar. Njegovo praznovanje obeležujemo na dveh nivojih: državnem, kjer proslavo določa državni protokol in »ljudskem«, kjer ga s skrbno režijo brezštevilnih različic že skoraj ritualiziranih navad praznujemo v celotni družbeni skupnosti v Sloveniji, med zamejci in izseljenci. Prešernov dan je od leta 1991 povsem legitimno tudi dela prost dan. Kot državni praznik kulture je, po nekaterih virih sodeč, unikum v Evropi in v svetu.
Odločitev, da je bila pesnikova smrt proglašena za kulturni dan je bila v zadnjih desetletjih velikokrat polemizirana. Častiti njegovo smrt ali njegovo rojstvo? Za časa življenja je bil »le pesnik in nič druzega več«, je ugotavljal Josip Cimperman leta 1883. Zgodovinsko gledano so Prešernov dan najprej praznovali na njegov rojstni dan, 8. februar pa je bil le posledica dnevne politike. Osvobodilna fronta je namreč leta 1942 potrebovala močan povezovalni element za mobilizacijo proti italijanski okupaciji in ni mogla čakati na Prešernov rojstni dan konec leta. Zato je pozvala Ljubljančane, naj izrazijo svojo slovenskost in s tem nasprotovanje italijanskemu okupatorju, s prižiganjem sveč na oknih za Prešernov dan, tedaj na dan pesnikove smrti, 8. februarja. Tako je do uradne proglasitve državnega praznika leta 1945 februarski dan že postal tradicija, na kateri so »gradili politično legitimnost nove, revolucionarne oblasti«.
