Smeh je kot družbena kategorija eden od prirojenih in najstarejših mehanizmov komunikacije med ljudmi. Ste vedeli, da je po znanstvenih raziskavah tudi eden najboljših in najučinkovitejših načinov komuniciranja? Morda je tako zato, ker zanj ne potrebujete prevajalca, saj smeh vsi na svetu razumemo (zaradi česar tudi pravimo, da je smeh univerzalen jezik).
V določenih vodilnih klinikah v ZDA in Evropski uniji obstaja t. i. smejalna terapija. Smejanje je del programa rehabilitacije pacientov, v terapijo pa so vključeni tudi klovni. Ne gre za novost, saj omenjena vrsta terapije izvira iz 1960. let. Kako je nastala? Slučajno in iz potrebe odpravljanja bolečine. Novinar Norman Cousins se je zaradi težke bolezni hrbtenice zatekal v smeh, da bi lažje prenašal bolečino, ki ga je pestila. Dr. A. Rubinstein trdi, da ljudje, ki se pogosteje smejejo, izločajo več endorfina, ki blaži bolečino in ustvari učinek sreče. Prof. Rubin Dunbar z Oxforda je s svojo raziskovalno ekipo dokazal, da je smeh naraven »analgetik«, ki znatno poveča toleranco na bolečino, a je hkrati ugotovil, da ne zadostuje običajen smeh. Smejati se je treba iz srca, saj začne naše telo šele takrat sproščati endorfin. Skupinska smejalna terapija je tako danes v določenih ustanovah sestavni del zdravljenja stresa, bolečin in težkih bolezni.
Neposredno po gledanju humorističnih serij je kroženje krvi pri gledalcih boljše za kar 50 %. To je odlična novica za starejšo populacijo, saj redno gledanje komedij pri starejših vpliva na boljši spomin in razširitev žil. Raziskave so pokazale, da lahko v 10 minutah smeha porabimo 50 kalorij, saj povečanje hitrosti bitja srca in porabe kisika med smejanjem vpliva na izgubo kalorij. Enako kalorij boste izgubili, če se smejete iz srca nekaj minut ali 15 minut kolesarite na sobnem kolesu.
Gelotologija je veda, ki se ukvarja izključno s smehom in njegovimi učinki na človeško telo. Znanstveniki ločijo med 19 vrstami smeha in pravijo, da ima vsaka svoj pomen. Ste vedeli, da se poleg ljudi smejejo tudi nekatere živali, recimo opice in podgane? Gelotologi so potrdili reklo, da je smeh nalezljiv. Zvok smeha spodbudi aktivacijo dela možganov, ki je zaslužen za pripravo obraznih mišic na smejanje. Ko se drugi smejejo, se redno aktivira naš center za dobro voljo. Gelotologi so skenirali človeške možgane med smejanjem in ugotovili, da so se osebe na smeh redno odzivale s smehom. Smejalna mišica (musculus risorius) je tanka trikotna mišica v prvem sloju podkožnega mišičevja ličnic. Smeh temelji na dihanju, slednje pa ima vlogo njegovega sprožitvenega mehanizma. Smejanje nastane prek prekinitve izdihov. Po enakem načelu začnemo govoriti, vendar z eno veliko razliko – govorimo zavestno, smejemo pa se polzavestno.
