Škoda, ki jo v okolju povzročijo oboroženi spopadi, pusti dolgoročne negativne posledice na ekosistemih in naravnih virih. Ker negativnih posledic ni mogoče zaustaviti na državnih mejah, generalna skupščina poudarja potrebo po skupnem delovanju za zaščito skupnega okolja.
Čeprav je človeštvo med vojne žrtve vedno štelo ranjene vojake in civiliste, uničena mesta in lastnino, je okolje pogosto ostalo neomenjena žrtev vojn. Vodnjaki so onesnaženi, pridelki zažgani, gozdovi posekani, tla zastrupljena, živali pa ubite.
Poleg tega je Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ugotovil, da je bilo v zadnjih 60 letih vsaj 40% vseh notranjih konfliktov povezanih z izkoriščanjem naravnih virov; to so viri visokih vrednosti npr. les, diamanti, zlato in nafta ter redkih virov npr. rodovitna zemlja in voda. Ugotovljeno je bilo tudi, da je verjetnost ponovitve konfliktov dvakrat večja, če ti vključujejo naravne vire.
Ukrepi na področju okolja so del strategije za preprečevanje konfliktov, saj trajnega miru ne more biti, če se naravni viri, ki ohranjajo preživetje in ekosisteme, uničujejo.
5. novembra 2001 je Generalna skupščina OZN 6. november razglasila za mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v vojni in oboroženih spopadih. Skupščina je menila, da kakršna koli okoljska škoda v času oboroženih spopadov dolgo po obdobju konflikta poslabša ekosisteme in naravne vire. Ta škoda lahko pogosto preseže meje nacionalnih ozemelj in današnje generacije. Skupščina je opozorila tudi na deklaracijo tisočletja Združenih narodov, ki je poudarila nujnost prizadevanj za zaščito okolja.
Na ta dan se po vsem svetu odvijajo seminarji, govori, predavanja, novičarski članki, radijski pogovori in dejavnosti v učilnicah v šolah, ki se osredotočajo na to temo. Ljudje se učijo in si izmenjujejo informacije o nevarnostih novih tehnologij v vojni, kot je strelivo z osiromašenim uranom, ki predstavlja neznano grožnjo okolju.
- Skoraj 1,5 milijarde ljudi, več kot 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, živi na območjih, ki so jih prizadeli konflikti.
- Desetletja grdih vojn v državah, kot so Afganistan, Kolumbija ali Irak, so privedle do neizmerne izgube naravnih virov. Samo v Afganistanu smo bili priča neverjetnim stopnjam krčenja gozdov, ki so na nekaterih območjih dosegle 95 odstotkov.
- Leta 2017 je Islamska država sprožila obsežne strupene oblake, tako da je v bližini iraškega mesta Mosul zažgala naftne vrtine in tovarno žvepla ter zastrupila pokrajino in ljudi.
- Populacije slonov so bile v Demokratični republiki Kongo in Srednjeafriški republiki zdesetkane, v Ukrajini pa je reka Siverskyi Donets dodatno onesnažena zaradi konflikta.
- V Gazi, Jemnu in drugod je bila poškodovana vodna infrastruktura, od vodnjakov podtalnice do čistilnih naprav in črpališč do naprav za razsoljevanje, kar predstavlja tveganje za okolje in javno zdravje.
- V krajih, kot so danes Srednja in Vzhodna Afrika, nezakonita trgovina z minerali, divjimi živalmi, lesom, ogljem in mamili financira nedovoljene dejavnosti in podpira oborožene skupine in kriminalne mreže. Na primer v Somaliji ocenjujejo, da nezakonita trgovina z ogljem letno ustvari do 384 milijonov dolarjev za upornike in teroristične skupine.
“Če želimo doseči cilje trajnostnega razvoja, moramo pogumno in nujno ukrepati, da zmanjšamo tveganja, ki jih povzročajo degradacija okolja in podnebne spremembe ter se zavezati, da bomo naš planet zaščitili pred izčrpavajočimi posledicami vojne.” – António Guterres
