Dan jablane praznujemo 6. januarja v čast veliki tradiciji gojenja in pridelovanja jabolk po vsem svetu. Gojenje jabolk, ki so ga na naše območje prinesli kolonisti v 17. stoletju, je že stoletje vodilno v industriji pridelave sadja. Od jabolčnika do pit, je jabolko zelo vsestransko sadje z izjemnimi koristmi za zdravje in prijetnim okusom.
Jablane najbolj uspevajo na srednje težkih peščeno-ilovnatih tleh in ne prenašajo visoke temperature. Ustrezajo jim dobro gojena, zračna in zmerno kisla tla. Najbolj jim ustreza zmerno toplo podnebje z enakomerno razporeditvijo padavin čez celo leto. Jablane so samoneoplodne (avtosterilne), zato sadimo dve ali tri različne sorte.
Velikost jablane je v glavnem odvisna od podlage, na katero cepljena žlahtna sorta. Podlage za jablane so:
- visoka- sejanci so generativne podlage, ker so vzgojeni iz semena in nanje največkrat cepimo starejše odpornejše sorte. Jablane cepljene na sejanec, zrastejo 5 do 10 m v višino, razdalja med drevesi pa mora biti vsaj 5 m
- srednje močni podlagi sta MM-111, MM-106 – Na MM-111 drevo zraste okrog 4 do 5 m, na MM106 za kakšen meter manj. Razdalja sajenja je od 3 do 4 m. Podlaga MM-111 je primernejša za nekoliko slabša in bolj peščena zemljišča. Med vrtičkarji je MM-106 zelo priljubljena, saj drevo ne potrebuje opore, zraste pa še vedno dovolj majhno, da se vsa dela da opraviti z majhno lestvijo ali s tal. Ob tem ima dober in kakovosten pridelek sadja
- šibka podlaga – M-9 omogoča rast drevesa od 2,5 do 3,5 m. Razdalja sajenja pa je lahko od 0,7 do 2 m v vrsti. Je glavna podlaga za intenzivne nasade. Za rast potrebuje oporo vse življenjsko obdobje. Ima sicer močno razvejan splet korenin, a so krhke in se na mestu, kjer izraščajo stranske korenine iz glavne, brez opore zlomi in drevo propade. Opore so lahko različne. Individualna opora je navadno lesen količek, v nasadih pa žična opora z bambusovim količkom ob deblu
Sort je veliko, bolj odporne pa so tudi nekatere stare sorte: beličnik, kosmač, kanadka, bobovec, mošancelj, carjevič, voščenka … Med novejšimi so najbolj odporne sorte: james grieve, prima, alkmene, lord lambourne, lonjon, majda. V zadnjem času so se pojavile tudi nekatere nove sorte, ki so odporne na škrlup: topaz, pilot, rubinola, rajka, relinda, florina,…
Jablane uničujejo številne bolezni in škodljivci. Bolezni, ki najpogosteje prizadenejo to sadno drevje so jablanov rak, jablanov škrlup, jablanova pepelovka in monilija oz. sadna gniloba. Med bolj “dejavne” škodljivce pa uvrščamo listne uši, ameriški kapar, jablanov cvetožer, jablanova mokasta uš, jablanova zelena uš, jabolčna grizlica…
