Absint je alkoholni zvarek iz 18. stoletja, izmislek dr. Pierra Ordinaira, ki je pred francosko revolucijo zatekel v Couvet, zahodnošvicarsko vas. Tam je leta 1792 namešal zeleni napitek, ki je takrat služil več namenom: jemali so ga kot eliksir ali zeliščno krepčilo, tinkturo za želodčne grenkobe ali odganjanje slabega zadaha. Da je absint kmalu postal najbolj priljubljen aperitiv, so zakuhali francoski vojaki med kolonialističnimi podvigi v severni Afriki, kjer so ga (na primer v Alžiriji) pili kot zdravilo proti malariji.
Absint je močna žgana pijača iz pelina in janeža. Pijačo je dr. Pierr poimenoval kar »zdravilo za vse bolezni«, kmalu pa je postala tako priljubljena, da so jo začeli tržiti z imenom zelena vila. Zaradi napačnih zdravstvenih raziskav v preteklosti, je bil absint dolgo časa prepovedan. Vsebuje namreč tujon, aktivno substanca pelina, ki lahko v prekomernih količinah povzroči halucinacije, norost, vzhičenost, evforijo… Drakula mu je pravil “afrodiziak jaza”. Za pesnika Paula Verlaina je bil “kanček blaženosti”, mnogim strup, drugim arcnija; van Goghu, Picassu… Rimbaudu, Wildu ali Hemingwayu pa muza, zelena naslada.
Absint zaznamuje uravnotežena cvetica, rezultat maceracije in destilacije preko desetih različnih vrst zelišč in začimb. Glavni karakter pijači daje uglašeno prepletanje grenkega in trpkega okusa pelina (Artemisia absinthium) ter sladkobnega okusa janeža (Anisum vulgaris). Pri pravilni pripravi pijače se z raztapljanjem kocke sladkorja s pomočjo močno ohlajene vode smaragdno zelena barva absinta spremeni v osvežilni motni zeleno-beli napitek (sprememba barve v izvirniku: la louche) z blagim in prijetnim vonjem ter okusom.
https://okusno.je/recept/domaci-absint
