Ptice so dvonožni, toplokrvni vretenčarji, pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi. Razvili so se iz dinozavrov v zgodnji juri pred približno 180 milijoni let, ko se je pojavilo prvo ptiču podobno bitje – praptič (Archaeopteryx). Ptiči so zelo različnih velikosti, od kolibrijev in vse do velikih nojev in emujev. Glede na taksonomsko delitev je danes na svetu približno 8800 do 10.200 znanih vrst ptičev. Srednja vrednost znanih vrst je nekako 9200 vrst. V Evropi živi okoli 430 stalnih vrst, do sedaj pa so na tem področju ugotovili več kot 630 vrst. V času človeške zgodovine je izumrlo približno 120 do 130 vrst. So najbolj raznolika skupina vretenčarjev.
Oglašanje ptičev je velikokrat tako značilno, da lahko po tem prepoznamo določeno vrsto. Tako so si npr. gorske in močvirske sinice tako podobne, da jih v naravi zanesljivo lahko ločimo le takrat, kadar zapojejo. Oglašanje ptic ima v življenju ptic veliko vlogo. Svojim vrstnikom namreč oznanjajo, katero območje je že zasedeno. Lastnik določenega območja s svojim petjem opozarja vsiljivca, hkrati pa sporoča samicam, da je še prostor zanje. Zaradi določenih anatomskih značilnosti, npr. oblike grla in nog ter skupnih značilnosti v načinu življenja, zoologi tudi vrane uvrščajo v skupino ptic pevk.
Veliko vrst ptic se razmnožuje na področjih, kjer so jih naselili ljudje. Nekatere naselitve so bile namerne. Fazana so po svetu razširili umetno kot divjad. Druge vrste so razširili slučajno. Divje meniške papige so se na primer po begu iz ujetništva na veliko naselile v več severnoameriških mestih. Nekatere vrste kot so kravja čaplja, rumenoglava karakara in avstralski kakadu so se razširile naravno daleč od izvirnega bivališča, ker so poljedelska dela tvorila primerna nova bivališča.
