Svetovni dan vider je svetovni dogodek, namenjen ozaveščanju o teh fascinantnih živalih, njihovih habitatih in grožnjah, s katerimi se soočajo. To je dan, ko se učimo, delimo in prispevamo k ohranjanju vider, vrste, ki prinaša veselje mnogim in igra ključno vlogo v našem ekosistemu.
Korenine Svetovnega dneva vidre segajo v leto 2009 z začetkom Otterly Mad Week, enotedenskega dogodka, polnega izobraževanja, zabave in osredotočenosti na vidre. Leta 2014 se je dogodek razvil v mednarodni dan ozaveščanja o vidri, kar je razširilo njegov doseg in vpliv. Dan je bil namenjen izobraževanju javnosti o 13 vrstah vider in izzivih, s katerimi se srečujejo, vključno z izgubo habitata, lovom in onesnaževanjem. To je bil dan, ko so se naravovarstveniki, učitelji in navdušenci nad vidrami zbrali, da bi izmenjali znanje, ozaveščali in promovirali zaščito teh neverjetnih bitij. Dogodek je leta 2016 doživel še en pomemben preskok, ko se je preoblikoval v svetovni dan.
Vidre so mesojedi sesalci iz poddružine Lutrinae. Vseh 13 obstoječih vrst vidr je polvodnih, vodnih ali morskih, njihova prehrana pa temelji na ribah in nevretenčarjih. Vidre imajo dolga, vitka telesa in relativno kratke okončine. Njihove najbolj osupljive anatomske značilnosti so močna mrežasta stopala, ki se uporabljajo za plavanje, in njihove sposobnosti zadrževanja diha pod vodo, podobne tjulnju. Večina ima ostre kremplje na nogah in vse razen morske vidre imajo dolge, mišičaste repe. Več vrst vidr živi v mrzlih vodah in imajo visoko stopnjo presnove , ki jim pomaga ohranjati toploto. Evrazijske vidre morajo vsak dan pojesti 15 % svoje telesne teže, morske vidre pa 20 do 25 %, odvisno od temperature. V vodi, ki je topla kot 10 °C, mora vidra ujeti približno 100g rib na uro, da preživi. Večina vrst lovi tri do pet ur na dan, doječe samice pa tudi do osem ur dnevno.
